V nekaj besedah opišite svoje področje raziskovanja.
Sem delovna terapevtka in delam na področju pediatrije. Delovni terapevti se osredotočamo na terapevtsko uporabo vsakodnevnih aktivnosti, z namenom omogočiti osebi sodelovanje v vlogah, navadah in rutinah, ki jih izvaja doma, v vrtcu/šoli, na delovnem mestu, v skupnosti ali drugih okoljih (American occupational therapy association – AOTA, 2014). Zato pri svojem delu pomagam otrokom, da so čim bolj vključeni in samostojni pri izvedbi aktivnosti, ki so jim razvojno in starostno primerna.
Teorijo senzorne integracije uporabljam, da staršem, otrokom/mladostnikom in osebam, ki prihajajo z njimi v stik, razložim, da ima lahko vedenje vzrok tudi v neustrezni zaznavi, predelavi senzornih prilivov, ali pa so zaradi teh težav prisotne posebnosti na področju motorike in svetujem prilagoditve, ki jih lahko uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju. Svetovanje se nanaša tudi na prilagoditve, ki jih imajo lahko osebe z motnjo senzorne integracije v izobraževalnem okolju.
Kako vas je pot pripeljala do točke, na kateri ste zdaj?
Pri svojem delu se srečujem z otroci in mladostniki, ki imajo posebnosti na področju predelave senzornih prilivov, zaradi česar potrebujem znanje iz področja senzorne integracije. Izobraževanje iz senzorne integracije sem v tujini zaključila pred več kot 11 leti in nato s svojimi kolegicami ustanovila Združenje za senzorno integracijo Slovenije, ki je odgovorno, da smo v Sloveniji izvedle izobraževanja za pridobitev certifikata Ayresove senzorne integracije (ASI).
Izpostavila bi, da terapijo ASI lahko opravljajo samo zdravstveni delavci, ki za izvajanje tega pristopa potrebujejo certifikat in ustrezno opremljen prostor, držati pa se morajo tudi strogih pravil, s katerimi zagotovijo, da je izvajana terapija, terapija ASI.
Leta 2020 smo s soavtorji izdali slovenski Vprašalnik o otrokovi predelavi senzornih prilivov, ki smo ga standardizirali na vzorcu 789 slovenskih otrok starih od 3 do 10 let.
Vključena sem v mednarodni projekt, kjer delovni terapevti iz 20 različnih držav razvijamo skupni ocenjevalni instrument »Evaluation in Ayres Sensory Integration« (EASI), ki bo pomagal opredeliti ali težave, ki jih ima otrok v vsakdanjem življenju, izhajajo iz posebnosti na področju senzorne integracije.
Pri katerih motnjah je terapija senzorne integracije najbolj učinkovita in zakaj?
Terapija ASI se uporablja kot pristop v delovni terapiji (redkeje pri fizioterapevtski in logopedski obravnavi) in se ga je prvotno uporabljalo na področju dela z otroci, zadnje čase pa se ga uporablja tudi pri mladostnikih in v tujini pri odrasli populaciji.
Terapija ASI je najbolj učinkovita pri otrocih, ki imajo motnje senzorne integracije, razvojno motnjo koordinacije, ki izhaja iz težav pri predelavi taktilnih in proprioceptivnih prilivov. Namenjena je tudi otrokom, ki imajo diagnozo SAM, ADHD, prezgodaj rojenim otrokom in otrokom z drugimi diagnozami.
Terapija ASI sloni na teoriji senzorne integracije. Po zaključeni fazi kompleksnega ocenjevanja se postavi cilje, ki so pomembni za otrokovo vsakdanje delovanje. Poleg individualne neposredne obravnave, pridobijo starši tudi znanje o aktivnostih in strategijah, ki jih lahko uporabijo v domačem okolju.
Kdo se najpogosteje odloči za terapijo senzorne integracije in zakaj?
Terapija senzorne integracije je eden izmed pristopov v delovni terapiji. Obravnavo ASI najpogosteje predlagajo strokovnjaki s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja. Najbolj pogosto so to otroci, ki imajo diagnozo SAM, ADHD, razvojno motnjo koordinacije. Včasih pomoč za svoje otroke poiščejo starši sami, ker pri njih opažajo prevelik odziv na senzorne prilive kar vpliva na izvedbo vsakdanjih aktivnosti (npr. težave s hranjenje, tuširanjem, izbiro oblačil in oblačenjem, toaletnim treningom).
Kateri film/knjigo/podcast/spletno stran bi priporočali za nadaljnje izobraževanje o vašem strokovnem področju?
Starši in strokovnjaki si lahko več o terapiji senzorne integracije, ki je z dokazi podprta praksa, preberejo in ogledajo na spletnih straneh:
SIGN – Sensory integration global network
STAR institute
Pathways.org
Film: Temple Grandin
Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa: Haddon Mark