Kratkih pet z Ano Pekolj, specializantko geštalt psihoterapije

V nekaj besedah opišite svoje področje delovanja in raziskovanja.

Moje področje delovanja in raziskovanja se trenutno najbolj usmerja na avtentično izražanje in povezovanje – tako s sabo kot z drugimi. Biti prisoten, pristen in hkrati povezan postaja ena izmed zanimivejših točk ob raziskovanju načinov človekovega bivanja. Del, ki je prej ostajal skrit, danes pa prihaja bolj v ospredje, je predvsem integracija vseh nivojev doživljanja. Predvsem telesa, ki je bil na mojem področju raziskovanja velikokrat nevede v ozadju. Danes delujem kot specializantka geštalt psihoterapije in soustanoviteljica društva Notri, kjer je moja vloga predvsem ustvarjalna in raziskovalna, z namenom spodbujati in širiti svoje znanje z drugimi. S poudarkom na krepitvi zavedanja, dialoga in odkritosti v odnosu ter z uporabo kreativnih elementov eksperimentalnega pristopa, se izbrana terapevtska smer lepo dopolnjuje s telesnim raziskovanjem. Ko raziskujem s telesom, naredim poudarek na raziskovanju tega, »kako sem« ter kako živim svoje ideje, ne le skozi razumevanje sebe, ampak dejansko izkušnjo sebe, ki pa je po moji izkušnji pogosto neverbalna.

Kako vas je pot pripeljala do točke, na kateri ste zdaj?

Pred študijem psihoterapije me je večino časa spremljal močan občutek nepovezanosti s seboj, drugimi in okoljem, pa čeprav je delovalo, da sem popolnoma običajna posameznica v družbi, zadovoljna s svojim življenjem. Nekako sem vedno vedela, da življenje ne pomeni zgolj preživeti, se odmikati od neprijetnega, vztrajati v starem in potrpeti, biti na nek način predan svoji preteklosti in tudi sedanjim omejitvam, ampak bistveno več. Hkrati pa me je vedno zanimalo delo z ljudmi, pristen stik ter močnejša povezanost. Še sama težko verjamem, da sem svoj analitičen um pripravila na vpis geštalta, ki mi je že v začetku predstavljal velik izziv – vendar tisti, za katerega veš, da ga potrebuješ za svojo rast. Iskreno mislim, da se je del mene zaljubil v način bivanja, ki ga geštalt spodbuja, krepi in uči – ne tehnike, ampak prej filozofska izhodišča, kjer sem se hitro našla. Okrepila sem stik s seboj, prepoznala sem dele sebe, v katerih prekinjam kontakt s seboj in svetom, začela sem gledati tudi v najtemnejše kotičke sebe. Odprtost, kreativnost, avtentičnost in prisotnost so vrednote, katere razvijam še danes. Trenutki povezanosti in sprejemanja vseh svojih delov se mi zdijo trenutno najvišja točka zadovoljstva hkrati pa sta mi ranljivost in odkritost pomembni temi, ki jih danes opazujem preko prakse avtentičnega povezovanja. Ravno v raziskovanju soustvarjanja prostora med mano in drugim pa je največji čar, saj me vedno znova pripravi, da se soočam s sabo, tudi ko morda glavni poudarek ni na meni.

Kaj za vas pomeni avtentično utelešeno izražanje?

Celostno zavedanje, sprejemanje vsega, kar se znotraj mene dogaja, zaupanje v to, »da sem čisto OK, taka kot sem« ter da je OK to, kar v določenem momentu čutim. Predvsem pa govoriti z zavedanjem in v skladu s svojimi telesnimi zaznavami, impulzi, potrebami, željami, predstavami, čustvi, prepričanji,… Mislim, da avtentično utelešeno izražanje prihaja predvsem iz srca, če lahko temu tako rečem, bolj kot le iz uma. V mojem primeru vem, da to ni nekaj premišljenega, dobro analiziranega, ustaljenega ali nekaj, kar je vedno najbolj primerno po kriterijih okolice, čeprav se s tem lahko velikokrat borim in opazim zadržke. Je točno to, kar je v skladu s posameznikovo potrebo, impulzom, ki prihaja iz celostnega zavedanja sebe – je v skladu z umom, čustvom, občutkom.. predvsem pa tak način izražanja, tudi če ni vedno popolnoma usklajeno z vsemi področji zaznav, spremlja tisti občutek, da je to točno tisto, kar je v danem trenutku zame najbolj živo in resnično. To ne pomeni, da del avtentičnega izražanja ni tudi strah, krč, odpor do občutkov, notranja borba, kritični glas, temveč zmožnost izražanja le-tega. Z odkritostjo do sebe in prinašanjem tega v odnos pa lahko med drugim preverimo tudi svojo realnost, predvidevanja in na drugi strani predstave drugih o nas in našem vedenju.

Zakaj je zavedanje sebe in drugega pomembno v medosebnih odnosih in kakšno vlogo pri tem igra utelešenost?

Zavedanje sebe in drugega je zame najpomembnejše ravno v odnosu. Istočasno pa težko ločim pojem zavedanja in utelešenosti sebe, saj je to tako, kot bi želeli ločiti glavo od telesa. Z vidika utelešenega pogovarjanja do pristnega stika sploh ne more priti, če ni zavedanja sebe in hkrati tudi drugega. Obstaja pojem skupne oziroma deljene realnosti, kjer oba v odnosu soustvarjava prostor med nama. Raziskovanje tega skupnega prostora lahko teče skozi vprašanja – kako sva skupaj? Kako vplivaš name in kako jaz nate? Je proces, ki se dogaja globlje od samih besed, je najina prisotnost, z vsem, kar se v nama zbuja, plete, razmišlja, doživlja, zaznava in čuti. To ne pomeni, da se nama dogaja enako, a obema se dogaja nekaj. In ravno to, kar oba prinašava v odnos s svojim različnimi doživljanji, je točka, kjer se po mojih izkušnjah zgodi globlja povezanost, slišanost in intimnost. Ob tem pa se po navadi ustvari priložnost za novo izkušnjo ali preprosto raziskovanje nečesa novega. Zavedanje sebe in drugega v medosebnih odnosih, skupaj z utelešenostjo, je v mojih očeh torej tisto, kar je nujno potrebno za odkrit, pristen, podporen in intimen odnos. Brez utelešenosti si v resnici težko predstavljam, da bi lahko bila s svojimi sončnimi in tudi senčnimi deli povezana, kaj šele bila varna s tem, kar sem in v temu videna – prepoznana v svojem bistvu.

Kateri film/knjigo/podcast/spletno stran bi priporočali za nadaljnje izobraževanje o vašem strokovnem področju?

Za nadaljnje raziskovanje bi priporočila knjigo z naslovom Embodiment – moving beyond mindfullnes, avtorja Marka Walsha z njegovim istoimenskim podcastom – The embodiement podcast.  

Če pa ste bolj izkustveni tip človeka, pa priporočam na telo usmerjeno terapijo imenovano llan Lev Method, do katere lahko dostopate preko spletne strani www.movementmeetslife.com.  Kolegico Tajo je ILM metoda očarala do te mere, da se je izobraževanja lotila tudi sama, tako sem lahko s to vrsto terapije redno v kontaktu in jo priporočam prav vsakemu. Pomembno področje pa je seveda tudi gibanje, pri čemer kot društvo sodelujemo z gibalnim terapevtom Anžetom Spreizerjem, ki ga lahko najdete na IG povezavi www.instagram.com/own.flow. Njegova organizacija treningov je igriva, pa vendarle zelo učinkovita, saj zna telo izzvati v delih, ki jih ta resnično potrebuje.  

Kot zadnje pa seveda ne smem pozabiti na naše domače okrilje Društva Notri, znotraj katerega si prizadevamo raziskovati predvsem človekovo doživljanje ter krepiti povezanost bivanja s svojim okoljem. Naše storitve so usmerjene predvsem na področje psihoterapije, skozi programe avtentičnega in utelešenega pogovarjanja, vključevanje giba in dotika ter telesnih terapij. Prav tako  izvajamo raznovrstne delavnice ter tečaje, ki krepijo odprtost in radovednost do opazovanja svojega telesa. Želimo spodbujati in učiti, kako odkrivati sebe ter pomagamo krepiti pogum za izražanje teh opažanj z drugimi. Če vas naše delo zanima,  nas lahko najdete na www.notri.si.

Nedavni komentarji
    Ads
    Event Search