Četrtek, 16. 3. 2023

Četrtkova klinična predavanja

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

16:00-16:30 Transspolni glas in govor 

prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med., otorinolaringologinja

Transspolne osebe ob rojstvu ugotovljenega spola ne dojemajo kot svojega. Večina raziskav kaže, da so vzrok  spremembe v hormonskih interakcijah in predvsem v morfoloških in funkcionalnih spremembah v centralnem živčevju. Glede na to, da so glasovne in govorne značilnosti posameznika odvisne od lastnosti vokalnega trakta ter živčne kontrole, ki se oblikujeta z razvojem in rastjo, predstavlja za transspolne osebe v procesu tranzicije poseben izziv pridobiti ustrezen glas in govor. 

16:35-17:05 Preklinjanje: Med strategijo regulacije čustev in bolezenskim znakom 

Aleš Oblak, mag. kog. zn.

Preklinjanje je v civilizirani družbi nezaželeno. Je znak slabega samonadzora, lahko pa nas celo razkrije kot neuke in neomikane. Kljub temu pa ima preklinjanje adaptivno funkcijo. Lahko nam namreč služi kot učinkovita metoda regulacije čustev (npr. olajša občutke jeze in frustracije, ojača občutke ugodja). Po drugi strani pa je preklinjanje lahko znak pretirano oslabljenih inhibitornih sistemov ter bolezenski simptom (npr. pri Tourettovem sindromu). Pogledali si bomo evolucijsko-psihiatrično perspektivo na preklinjanje; torej ne kot nekaj dobrega ali slabega, ampak kot dimenzijo čioveškega delovanja s svojimi adaptivnimi funkcijami, ki pa lahko pod danimi družbenimi ali patološkimi pogoji postane škodljiva.  

17:10-17:40 Metafora - igra jezika 

Gašper Tonin, dipl. slov. in lit. komp., študent medicine

Metafora je igra jezika, ki pesnikom, literarnim teoretikom in jezikoslovcem že stoletja buri duhove. Veste, da jo v jeziku uporabljate vsak dan? V preteklosti se je razvilo več pogledov nanjo, v zadnjem stoletju pa se je s področja literarne vede in poetike teorija metafore preselila tudi v nevroznanost. Nevroznanstvene raziskave svoja dognanja umeščajo v okvire kognitivnih teorij – nekaj, ki poskušajo razložiti ta jezikovno-ustvarjalni fenomen, se jih bomo poskusili dotakniti tudi mi.   

17:40-17:55 Odmor 

17:55-18:25 Intimni ples jezika in delovnega spomina 

prof. dr. Grega Repovš, kognitivni nevroznanstvenik

Kognitivni sistem označujejo številni primeri povezanosti med različnimi sposobnostmi ter njihovo polno izkoriščenje v raznolike, včasih tudi nepredvidene namene. Med tovrstne povezave sodi tudi soodvisnost jezika in delovnega spomina. Na eni strani je delovni spomin nujen za sposobnost osvajanja novih besed in jezikov kot tudi za procese oblikovanja in razumevanja govora in besedil. Na drugi strani pa jezikovne reprezentacije in mehanizmi izgovorjave besed ponujajo zelo robustno orodje za hranjenje informacij v delovnem spominu. Na predavanju bomo predstavili nekatere osnove delovnega spomina, jezika in njune tesne povezanosti. 

18:30-19:00 Afazije – motnje notranje govorice 

Margarita Grneva, dr. med., specializantka nevrologije

Afazija (phasis; govor in -a; nasprotje) je izgubljena zmožnost razumevanja in/ali izražanja z govorico, ki nastane zaradi možganskih okvar. V večini primerov je prizadeta dominantna leva hemisfera. O lateralizaciji jezika sta prvič pisala francoski nevrolog Paul Broca in nemški nevrolog Karl Wernicke, čigava imena nosita glavni področji za govor v možganih. Glede na to katera področja možganov (in v kakšni meri) so prizadeta poznamo več vrst afazij. Afazija prav tako prizadene ljudi, ki se sporazumevajo z znakovnim jezikom (ob normalni gibljivost okončin!). Lahko nastane kot posledica možganske kapi, poškodbe glave in možganov, vnetja možganov, možganskih tumorjev, v sklopu demence ali paroksizmalno ob epileptičnih napadih. Zdravimo jo odvisno od vzroka, ključna pa je obravnava in vodenje s strani logopeda.