Sreda, 13.3.2024

9:00-11:00
Mestna Knjižnica Ljubljana: Knjižnica Bežigrad, Einspielerjeva ulica 1, 1000 Ljubljana

Delavnica za otroke: Svet skozi rožnata očala

Delavnica za otroke bo letos osredotočena na spoznavanje različnih področij možganov, ki sodelujejo pri čustvovanju in drugih aktivnostih ter hormonih in nevrotransmitorjih, ki jim pri tem pomagajo. Na interaktiven in zabaven način se bomo preizkusili tudi v prepoznavanju čustev, empatiji, uspešni komunikaciji in ustvarjanju podob ob gledanju skozi rožnata očala.
Delavnice so primerne za otroke od prvega do devetega razreda osnovne šole. Na dopoldanske delavnice lahko učence prijavijo šole (največ 6 otrok na šolo, po 2 iz vsakega triletja), na popoldanske delavnice pa njihovi starši ali skrbniki.

12:00-14:00
Kinoteka, Miklošičeva cesta 28, 1000 Ljubljana

Film: Ubij me nežno
Režiser: Boštjan Hladnik

V stari vili ob morju živijo dedek, babica in teta, ki je sicer upokojena, a vitalna prevajalka pogrošne literature ter ljubiteljica hitrih avtomobilov in modernih plesov. Nekega dne se dedku, strastnemu zbiralcu starega orožja, po nesreči sproži strojnica, ki pokosi njega in babico. K teti prideta živet nečak, znanstveni biolog David, in njegova nimfomanska žena Julija, ki s seboj pripelje tudi ljubimca Adama. Kmalu se pojavi še uslužbenka založbe Cita, ki naj bi teti pomagala pri delu. Fantastična komedija o bizarnih ljubeznih in sovraštvu.

16:00-17:00
Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana

Obeležitev devetega Slovenskega dneva možganov

Dan možganov predstavlja vsakoletni simbolni izraz države, da si možgani zaslužijo (več) naše pozornosti. Skrb za zdravje možganov ter pomen možganov in možganoslovja so pomembni gradniki družbenega razvoja. Program dogodka bo obsegal slavnostno otvoritev ter predstavitev materialov za spodbujanje dobrih navad za zdrave možgane pri otrocih (podprojekt “Možgančki”).

Hkrati pa vas vabimo, da si na spletišču zdravaglava.si ogledate novo podstran “Možgančki”, namenjeno najmlajšemu delu splošne javnosti, s čimer želimo skrb za zdravje možganov in navdušenje nad nevroznanostjo približati tudi najmlajšim.

17:00-17:30
Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana

Predavanje: Vloga receptorjev GPR27 pri uravnavanju
dinamike znotrajceličnega laktata možganskih celic
Zala Smole, zdravnica in mlada raziskovalka

V možganih so astrociti in nevroni med seboj presnovno sklopljeni. V procesu aerobne glikolize astrociti proizvajajo laktat, ki nato v nevronih služi kot pomemben substrat za pridobivanje energije preko oksidativne forforilacije. Okvara proizvodnje in transporta laktata, ki se pojavi tekom Alzheimerjeve bolezni, lahko že zgodaj zelo prizadene delovanje nevronov jedra locus coeruleus (LCn). Ti predstavljajo osrednji izvor noradrenalina v osrednjem živčevju, in projicirajo v večino možganskih področij, tudi v centre za spomin. Okvara jedra prispeva k razvoju in/ali napredovanju bolezni in je premo sorazmerna izražanju znakov in simptomov bolezni. Nedavne študije so razkrile vlogo receptorja GPR27 pri uravnavanju signalnih poti, ki spodbujajo glikolizo in s tem nastajanje laktata. Zanimalo nas je, ali je receptor GPR27 prisoten na površini astrocitov in LCn in ali je tudi v teh celicah vpleten v presnovo laktata. Rezultati imunocitokemičnega označevanja so pokazali, da je GPR27 prisoten na membrani astrocitov in v še večji gostoti na LCn. V obeh celičnih tipih se je po dodatku agonista receptorja GPR27 zvišala koncentracija znotrajceličnega laktata, kar lahko predstavlja pomembno fiziološko vlogo tega receptorja, predvsem pri presnovnih procesih. Razumevanje vloge GPR27 v presnovi laktata je pomemben korak v smeri razumevanja kompleksnega prepleta motenj, ki se pojavijo med razvojem Alzheimerjeve bolezni, vplivanje na motnje v presnovi laktata pa bi lahko predstavljalo novo terapevtsko tarčo.

17:30-18:00
Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana

Predavanje: Kako se spreminjajo presnovna
možganska omrežja z razvojem Alzheimerjeve bolezni?
dr. Matej Perovnik, specializant nevrologije

Alzheimerjeva bolezen je napredujoča nevrodegenerativna bolezen in najpogostejši vzrok demence. Bolezenski proces se začne že mnogo let oziroma celo desetletji pred pojavom prvih kliničnih simptomov. Med drugim bolezen vpliva tudi na pojav sprememb v funkcijskih možganskih omrežjih, ki jih lahko opazujemo s posebnim slikanjem presnove aktivnosti možganov, t.i. slikanje FDG PET/CT. V tej raziskavi smo proučevali možganske spremembe pri zdravih preiskovancih, ki so v poteku študije razvili blago kognitivno motnjo ter pri preiskovancih z blago kognitivno motnjo, ki so v poteku študije razvili demenco. Analizirali smo 143 preiskovancev, ki so v šestih letih skupno opravili 705 slikanj s FDG PET/CT. Ugotovili smo, da razvoj in napredovanje bolezni spremljajo spremembe v presnovnem omrežju, značilnem za Alzheimerjevo bolezen. Opazili smo tudi postopno manjšanje aktivnosti v omrežju privzetega stanja (angl. default mode network). Na podlagi slik možganov iz začetka študije ter mrežne analize pa smo lahko napovedali, kateri preiskovanci bodo razvili demenco.

18:00-18:30
Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana

Predavanje: Proučevanje mehanizma in učinka neinvazivne elektrostimulacije desetega možganskega živca pri Parkinsonovi bolezni 
Vesna van Midden, specializantka nevrologije in mlada raziskovalka

Deseti možganski živec, potepuški živec oz. živec vagus, je pomembna veja našega avtonomnega živčnega sistema in zato tudi tvori v centralnem živčnem sistemu povezave z difuznimi nevromodulatornimi omrežji. Ker so ta omrežja okvarjena pri Parkinsonovi bolezni, bi lahko preko elektrostimulacije vagusnega živca teoretično dostopali do teh omrežji in lajšali težave, ki jih njihova disfunkcija povzroča. V predavanju bodo predstavljeni zzivi in (delni) rezultati raziskovanja mehanizma in učinka elektrostimulacije vagusnega živca pri Parkinsonovi bolezni.

18:50-19:20
Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana

Predavanje: Raziskave cirkadianih ritmov pri človeku
prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, nevrologinja 

Cirkadiani ritmi so endogeni procesi, ki usklajujejo delovanje našega organizma v 24-h ritmu. V predavanju bodo prikazane anatomske in fiziološke osnove cirkadiane ure ter molekularni nivo transkripcijsko-translacijskih zank, ki uravnavajo obsežno kaskado cirkadiano uravnanih genov. Shematsko bodo opisane metode ocenjevanja kronotipa, kot so merjenje melatonina in kortizola v krvi, ocena vzorcev spanja in budnosti s pomočjo metode aktimetrije in validiranih vprašalnikov. Prikazano bo tudi eksperimentalno ocenjevanje kronotipa z merjenjem koncentracije mRNA izbranih cirkadianih genov. Predstavljene bodo najpogostejše motnje cirkadianih ritmov, kot so: motnja zakasnjene faza spanja, motnja prehitevanja faze spanja, ne-24h motnja spanja in motnja nerednega spanja in budnosti. Omenjena bo tudi možna povezava med obstruktivno apnejo v spanju in cirkadianim neravnovesjem.

19:20-19:50
Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana

Predavanje: Spremenjena proizvodnja proteinov pri boleznih amiotrofična lateralna skleroza in frontotemporalna demenca
Urša Čerček, molekularna biologinja

Mutacije so spremembe v zapisu molekule DNA, ki vodijo v razvoj različnih bolezni. Dve izmed njih sta nevrodegenerativni bolezni amiotrofična lateralna skleroza (ALS) in frontotemporalna demenca (FTD), ki prizadeneta delovanje živčevja. V predavanju se bomo osredotočili na eno izmed takšnih mutacij, ki je najpogostejša pri razvoju teh dveh bolezni. Predstavili bomo kako molekule RNA, ki nastanejo zaradi mutacije, vplivajo na delovanje celic in možnosti zakaj pride do propadanja živčevja. Predstavili bomo novo odkrito pot, ki prispeva k razvoju bolezni preko motene proizvodnje proteinov v celicah. Predstavljena nova spoznanja odpirajo pot za razvoj novih potencialnih zdravil.