Sreda, 16. 3. 2022

TOP teme v nevroznanosti

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana (simultano predvajanje preko spleta)
V primeru poslabšanja epidemiološke situacije se predavanja v celoti prestavijo na splet.

15.55 Nagovor ob slovenskem dnevu možganov

16.00–16.30 Cepivo proti Alzheimerjevi bolezni – prihodnost ali znanstvena fantastika?
prof. dr. Borut Štrukelj, farmacevt

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Gre za kronično nevrodegenerativno bolezen, ki je povezana s tvorbo dveh struktur – senilnih plakov (spremenjena oblika beljakovine amiloid beta) in nevrofibrilarnih pentelj (vlakna v nevronih, zgrajena iz proteina tau). Pri Alzheimerjevi bolezni prihaja do njihovega kopičenja in posledično odmiranja živčnih celic. Alzheimerjeva bolezen je še vedno neozdravljiva. Vseeno pa prihaja do pomembnih novosti na področju potenicialnih novih učinkovin. V razvoju je več monoklonskih protiteles proti tisti obliki amiloidnih proteinov, ki vodijo v razvoj patofiziologije Alzheimerjeve bolezni (monoklonsko protitelo TAP01), najnovejše raziskave na živalskih modelih pa kažejo na uspešen razvoj cepiva, imenovanega TAPAS, ki bi lahko z vezavo na specifični del amiloidnega proteina zavrl nadaljnji potek Alzheimerjeve bolezni. Smo na pragu zdravstvenega odkritja, ki bi lahko pomagalo mnogim bolnikom?

16.35–17.05 Ko se srečata inzulin in dopamin
izr. prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, diabetologinja

Inzulin in sladkorno bolezen le redko povezujemo z dopaminom in dopaminergičnimi signalnimi potmi. A vendar so posledice prepletanja inzulinskih in dopaminergičnih signalnih poti velikokrat vidne – shizofrenija in njeno zdravljenje sta povezani s hiperinzulinemijo, agonist dopaminskih receptorjev bromokriptin zniža hiperglikemijo in se ponekod uporablja celo za zdravljenje sladkorne bolezni, inzulinska rezistenca s hiperinzulinemijo je povezana s pospešenim napredovanjem nevrodegenerativnih bolezni in kognitivnim upadom ter nekatere druge. Razumevanje prepletanja inzulinskih in dopaminergičnih signalnih poti je v zadnjem času še zanimivejše, saj lahko ključne terapije za zdravljenje sladkorne bolezni kmalu postanejo nova možnost zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni, npr. Parkinsonove bolezni.

17.10–17.40 Mikrobiom in anoreksija nervoza
Leon Deutch, doktorski študent BF

Anoreksija nervoza je zelo težka in pogosto tudi smrtonosna bolezen. Odgovorov, zakaj se anoreksija pojavi, je podanih že kar nekaj, hkrati pa nam kompleksnost človeškega telesa v povezavi z mikrobi in okoljskimi dejavniki postavlja vedno več vprašanj. Z uvedbo ‘omskih metod, ‘germ-free’ študij in GWAS-študij se naše razumevanje te bolezni izboljšuje. Za njen razvoj tako velikokrat ni kriv samo en mikrob, en gen, ena molekula, ampak je v veliko primerih potrebno sodelovanje vseh sistemov naenkrat, zato je pri zdravljenju ključno upoštevati čim več parametrov. Z različnimi mikrobiotskimi pristopi, vključno s psihobiotiki, preciznim prehranjevanjem in nadaljnjimi raziskavami se obeta boljše zdravljenje anoreksije nervoze.

17.40–18.00 Odmor

18.00–18.30 Nevrobiološki učinki psihedelikov in razvoj novih psihiatričnih zdravil
doc. dr. Jurij Bon, psihiater

Predavanje bo samo v živo.

Psihedeliki so se v psihiatriji sistematično uporabljali za zdravljenje duševnih motenj že od sredine 20. stoletja. Njihova uporaba je zaradi razvrstitve med prepovedane snovi kasneje zamrla. V zadnjem obdobju narašča število kliničnih raziskav, ki poskušajo dokazati njihov terapevtski učinek, vendar zaenkrat dokazi še niso prepričljivi. Razumevanje nevrobioloških učinkov psihedelikov se zdi morda še pomembnejše od ponovnih poskusov njihove terapevtske uporabe, saj lahko pokaže smeri razvoja novih psihiatričnih zdravil, ki bi delovala na drugačne tarčne mehanizme v možganih.

18.35–19.05 Samokontrola – ključ do uspeha?
Urša Ferjančič, doktorska študentka EF

Že odkar se je Odisej zavezal, da se bo uprl skušnjavam siren, so mehanizmi za preprečevanje napak samokontrole v osrčju raziskav človeškega vedenja. Naša sposobnost samokontrole je dnevno na preizkušnji, na primer nadzor nad uporabo pametnih naprav, uživanja hitre prehrane in sladkarij, kupovanja stvari preko spleta, čeprav jih v resnici ne potrebujemo. Na podlagi znanstvenega članka vam bom predstavila koncept samokontrole in kako lahko subjektivni strošek samokontrole kvantificiramo. Pogovorili se bomo tudi o relevantnosti samokontrole v vsakdanjem življenju in stroškov, ki so s tem povezani.

Delavnica

12.30–13.30 Delavnica za odrasle: V trenutku – čuječnost

Izvajalec: Sebastian Krawczyk, Društvo za razvijanje čuječnosti
Število udeležencev: 15
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana (samo v živo)

Na delavnici boste spoznali nekaj ključnih teoretičnih izhodišč o čuječnosti ter načine, kako praksa čuječnosti pomaga pri soočanju z vsakodnevnim stresom. Izvedli bomo vodeno meditacijo, po praktični vaji pa bo tudi čas namenjen pogovoru o doživljanju med vajo.
Izvajalec Sebastjan se o izvajanju čuječnosti izobražuje že od leta 2013. Je koordinator skupin za ohranjanje prakse čuječnosti na Društvu za razvijanje čuječnosti od leta 2018, v sklopu katerega še vedno aktivno deluje. Njegov pogled na čuječnost: »Spoznavanje sebe, drugih in sveta je nekaj, kar mi od nekdaj vzbuja radovednost in daje energijo. Praksa čuječnosti mi je ponudila instrument, kako se tega lotevam na sistematično in obenem ustvarjalno.«