Torek, 14. 3. 2023

Torkova klinična predavanja

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

16:00-16:30 Jezik in spol(nost) 

asist. Tim Prezelj, mag. mol. funkc. biol. 

Spol in spolnost sta zelo kompleksni področji posameznikovega in družbenega življenja, del katerega sta tudi jezik in komunikacija. Čeprav se morda redko zavedamo, so izražanje, (na)glas in komunikacija zelo pomembne prvine romantičnega in spolnega odnosa. V nekaterih primerih pa celo ključne sestavine posamez(ikov)ih spolnih fantazij. Poleg tega se tudi v nevtralnih situacijah ves čas srečujemo z vprašanjem spola, saj v nekaterih jezikih poznamo t.i. jezikovni spol, ki lahko v določenih pogledih vpliva na našo percepcijo in odnos do stvari. Jezik je močno vpleten tudi v izražanje spolne identitete, ki je ne komuniciramo zgolj verbalno, ampak predvsem z drugimi komunikacijskimi orodji, kot so moda, mimika, način življenja itd. Na predavanju vas zato želim popeljati v svet povezav med jezikom in spolom oz. spolnostjo, za katero upam, da morda razbije celo kakšen tabu.  

16:35-17:05 Metode za raziskovanje izgovorjave: Primer ultrazvočne raziskave izgovora nekaterih soglasnikov v slovenščini 

asist. Luka Horjak, mag. germ. in slov.

Za raziskovanje izgovorjave lahko uporabljamo metode, primarno razvite za uporabo v medicinski diagnostiki, to so mdr. ultrazvočno slikanje, elektropalatografija in slikanje z magnetno resonanco. Z njihovo pomočjo lahko natančneje opišemo izgovor glasov izbranega jezika, raziskujemo govorne motnje, primerjamo izgovor glasov v različnih jezikih ter odkrivamo skrivnosti govorne proizvodnje. Natančneje bo predstavljen primer uporabe ultrazvoka za raziskovanje vloge jezika pri izgovoru posameznih soglasnikov govorca slovenščine. Raziskava je bila izvedena maja 2022 v Laboratoriju za govorno kinematiko na Oddelku za fonetiko Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Govorec je bral izbrane stavke, pri tem je imel s pomočjo posebne čelade pod brado pritrjeno ultrazvočno sondo, ki je snemala gibanje jezika. Ugotavljali smo položaj jezika pri izgovoru posameznega soglasnika in vpliv soglasniškega okolja na njegov izgovor. Podatki služijo za prenovitev opisa izgovora soglasnikov v slovenščini. Rezultati bodo grafično prikazani.  

17:10-17:40 Rezervirajte prostor za ujemanje v slovenskem znakovnem jeziku 

doc. dr. Matic Pavlič, jezikoslovec

Jeziki so produkt človeških možganov, zato pravzaprav ni presenetljivo, da so si med seboj tako zelo podobni. V vsakem jeziku, na primer, mora sporočevalec nekako označiti, kdo je kdo v stavku: kdo vrši dejanje, kdo ga trpi, kdo ima od tega morda korist ... Nekateri jeziki udeleženske vloge primarno izražajo z besednim redom, drugi z ujemanjem. Enako velja tudi za znakovne jezike, na primer za slovenski znakovni jezik, ki je osnovno sporazumevalno sredstvo gluhih in nekaterih slišečih na območju Slovenije. Tu se samostalnik in glagol seveda ne ujemata v končnici, ampak v kretalnem prostoru. Pri-ročno – in primerno tudi za začetnike. 

17:40-17:55 Odmor   

17:55-18:25 Razvoj dvo-/večjezičnosti pri malčkih in otrocih. Prednost ali težava? 

prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, razvojna psihologinja

Razvoj dvo-/večjezičnosti malčkov in otrok poteka kot hkratni (gre za sočasno usvajanje dveh jezikov neformalno, v naravnem okolju) ali zaporedni proces (gre praviloma za formalno učenje drugega jezika, ki se začne potem, ko je posameznik prvi jezik že delno ali v celoti usvojil). Poskušali bomo odgovoriti na najbolj pogosti vprašanji povezani z dvo-/večjezičnostjo in razvojem ter učenjem otrok, in sicer kdaj ter kako naj se malček/otrok začne učiti drugega jezika (ali gre z razvojnopsihološkega vidika za t. i. občutljivo obdobje) ter kakšen vpliv ima zgodnja dvo-/večjezičnost na aktualni in kasnejši razvoj na spoznavnem socialnem in čustvenem področju otrok. Koliko in kako so morebitne težave povezane s pogoji v okolju in načini spodbujanja.  

18:30-19:00 Kako nas lahko računalniki razumejo in kako se lahko sporazumevajo z nami? 

doc. dr. Slavko Žitnik, raziskovalec s področja podatkovne tehnologije 

Obdelava naravnega jezika je del umetne inteligence, ki se ukvarja z avtomatskim procesiranjem besedil ali govora. Razumevanje teh podatkov lahko včasih predstavlja težavo tudi ljudem, še posebej če se v besedilu pojavljajo slovnične napake, neznane besede, neskladja, … Podobno kot na ostalih področjih, je tudi za obdelavo naravnega jezika uporaba naprednejših nevronskih mrež in razvoj na področju strojne opreme omogočil izdelavo boljših metod ter tudi popolnoma spremenil način gradnje modelov. V primerjavi z bližnjo zgodovino lahko dandanes precej dobro prevajamo besedila, jih povzemamo, luščimo znanje iz nestrukturiranih besedil ali izdelamo prepričljive klepetalnike. Do kakšne mere pa nas ob tem računalniki zares razumejo, kako si predstavljajo znanje in kako ga uporabljajo? Kje je meja, ko lahko govorimo o znanju?