Torek, 15. 3. 2022

Torkova klinična predavanja

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana (simultano predvajanje preko spleta)

Prvi sklop: Razsežnosti telesa

16.00–16.30 Kako se gibamo in kako to občutimo?
doc. dr. Sergej Pirkmajer, patofiziolog

Gibanje omogočajo skeletne mišice, več kot 600 raznolikih organov, ki med krčenjem kemično energijo pretvarjajo v mehansko. Krčenje po nareku višjih živčnih centrov sprožijo motorični nevroni alfa, ki se s svojimi aksoni raztezajo od možganskega debla oziroma hrbtenjače do mišičnih vlaken, kjer v živčno-mišičnih stikih izločajo živčni prenašalec acetilholin. Ob krčenju v mišicah nastajajo dražljaji, ki prek posebnih struktur, kot sta na primer mišično vreteno in Golgijev kitni organ, vzdražijo senzorične nevrone, ki v osrednje živčevje pošiljajo impulze in omogočijo, da dogajanje v mišicah tudi občutimo.

16.35–17.05 Ali šport, meditacija in molitev podobno učinkujejo na avtonomno živčevje?
Breda Žunkovič, nevrologinja

Vpliv avtonomnega živčevja na srce pogosto ocenjujemo z določanjem variabilnosti srčne frekvence. Znano je, da tisti z višjo variabilnostjo živijo dlje in so bolj zdravi. Medtem ko vemo, kako na variabilnost srčne frekvence vplivata fizična aktivnost in meditacija, pa je veliko manj znano o vplivu molitve, ki v našem kulturnem okolju predstavlja najbližji korelat meditativnim tehnikam. V predavanju bo predstavljeno, kako fizična aktivnost in meditacija, na videz popolnoma nasprotni tehniki, učinkujeta na variabilnost srčne frekvence. Spoznali bomo tudi, kaj se dogaja v avtonomnem živčevju pri budističnih menihih, katoliških nunah in med muslimansko molitvijo salat.

17.10–17.40 Os mikrobiota‒črevo‒možgani
prof. dr. Rok Orel, pediater

Črevesni mikroorganizmi preko stikov z receptorji na različnih celicah našega telesa in preko delovanja produktov bakterijske presnove pomembno vplivajo na delovanje cele vrste organskih sistemov. Prebavni sistem oživčuje avtonomni črevesni živčni sistem, ki upravlja s številnimi funkcijami prebavil. Znanstvene raziskave so pokazale, da so še posebej aktivne povezave med prebavili in deli možganov, v katerih se procesirajo občutja, čustva pa tudi odzivi na stresne dejavnike iz okolja. Sodobne raziskave kažejo, da sestava in delovanje črevesne mikrobiote lahko vplivata tudi na »klasične« bolezni živčnega sistema, kot so npr. Parkinsonova bolezen, demenca, depresija … Prav tako dogajanje v črevesju, na katerega vpliva mikrobiota, vpliva na našo zmožnost boljšega odzivanja na stres.

17.40–18.00 Odmor

Drugi sklop: Dojemanje telesa

18.00–18.30 Moje telo, moj svet: ali gibalna oviranost vpliva na doživljanje telesa?
doc. dr. Katja Groleger Sršen, fiziatrinja

Okvara možganov v zgodnjem obdobju razvoja je vzrok za motnje gibanja, motnje občutenja, vključno z motnjami vidnega zaznavanja in sluha, za motnje komunikacije in kognitivnih zmožnosti. Otroci s cerebralno paralizo imajo poleg naštetih motenj tudi primanjkljaje na področju pozornosti in izvršilnih funkcij, zato imajo težave pri sodelovanju v socialnem okolju in razvoju socialnih veščin. Še posebej do tega pride takrat, ko okvara možganov poleg periventrikularnega področja bele možganovine vključuje tudi parietookcipitalna področja obojestransko in desni temporalni reženj. Slednje okvare pomembno vplivajo na težave pri zaznavanju in razumevanju dejanj drugih oseb, saj so vključene v procesiranje vidnih informacij o gibanju. Zaznavanje gibanja lastnega telesa in opazovanje gibanja drugih omogoča ustvarjanje telesne sheme in izkušenj, ki nam pomagajo pri razumevanju gibanja in občutenja pa tudi čustev in kognitivnega stanja.

18.35–19.05 Kdo in zakaj je ta gospa v predsobi? – Razpad telesne sheme pri demencah
doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, nevrologinja

Sposobnosti prepoznavanja so zelo pomemben del posameznikovega kognitivnega delovanja, a vendar večina teh kognitivnih procesov poteka bolj ali manj nezavedno. Zaznavanje in procesiranje vidnih informacij, prepoznavanje ter analiziranje so procesi, ki načeloma potekajo pod pragom naše zavesti in jih ni treba miselno aktivno usmerjati, da bi lahko pravilno delovali. Možganski centri, ki skrbijo za tovrstno procesiranje dražljajev, so namreč večino časa pripravljeni vidne ali prostorske dražljaje sprejemati in zmorejo visoko stopnjo hkratnega in/ali zaporednega organiziranja ter pretvorbe teh dražljajev v uporabno informacijo ali katero od znanih asociacij. Ob napredujoči kronični bolezni možganov, ki vodi v sindrom demence, se te sposobnosti počasi spreminjajo in postopno jih oseba z demenco povsem izgubi.

19.10–19.40 Transspolnost: ko se spol in telo ne ujemata
Peter Zajc, psihiater

Predvajali bomo posnetek predavanja.

Ločimo biološki spol, to je telesni izraz primarnih in sekundarnih spolnih znakov (vezan na spolne kromosome), in družbeni spol, ki se odraža v spolni identiteti, izrazu in vlogi. Kadar spolna ideniteta in biološki spol nista v skladu, govorimo o transspolnosti. Ob tem osebe lahko izražajo nelagodje in stisko, kar imenujemo spolna disforija. Transspolne osebe imajo specifične značilnosti tudi na ravni možganskih struktur. Nekatere transosebe za razrešitev spolne disforije vstopajo v postopke telesne potrditve spolne identitete. V Sloveniji je za to področje ustanovljen Interdisciplinarni konzilij za potrditev spolne identitete, v katerega se vključujejo specialisti več specialnosti, ki so vključeni v postopke tranzicije spola: psihiatri_nje, klinične psihologinje, ginekologinja, endokrinologinje, otorinolaringolog in logopedinja, urolog, plastični kirurgi_nje. Vloga psihiatra_inje in kliničnega psihologa_inje je diagnostika, ocena pripravljenosti za vstop v telesne postopke potrditve spola in psihoterapevtska podpora pri oblikovanju zdrave spolne identitete.

Filmi

12.00 Predvajanje in komentar filma Nenavaden primer Benjamina Buttona (The Curious Case of Benjamin Button)
David Fincher, 2008, 166 min

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana (samo v živo)
Vstop je prost, vstopnice prevzamete na blagajni Kinoteke največ eno uro pred projekcijo filma.

Benjamin se rodi kot star gospod in postaja vedno mlajši, tako telesno kot osebnostno. Ljudje se do njega obnašajo telesni starosti primerno, ne glede na njegove življenjske izkušnje. Benjamin doživi veliko dogodivščin, se zaljubi v življenje in se hkrati počuti osamljenega, saj nihče ne ve za njegov specifičen način odraščanja.
Projekciji bo sledila razprava s psihologom prof. dr. Robertom Mastenom.

20.20 Predvajanje in komentar kratkih filmov slovenskih avtorjev: Ne morete me avtomatizirati (You can't automate me); 108M; Progress (Postup práce)
Katarina Jazbec, 2021, 21 min; Lun Sevnik, 2018, 4 min; Lun Sevnik, 2021, 20 min

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana (samo v živo)
Vstop je prost.

Dokumentarni film Ne morete me avtomatizirati režiserke pripoveduje o pristaniških delavcih v pristanišču Rotterdam. V okolju, ki je že skoraj povsem avtomatizirano (z žerjavi, ki so vodeni na daljavo, in s samovozečimi vozili), so zadnji, ki opravljajo fizično in zelo nevarno delo.

Film 108M prikazuje ozadje rekordnega potopa na globino 108m z opisom vizualizacije, ki jo potapljač Samo Jeranko uporablja kot mentalni trening. Bogate mednarodne izkušnje ga uvrščajo v svetovni vrh strokovnjakov na področju prostega potapljanja. V svetu je priznan kot vrhunski športnik in strokovnjak na področju adaptacije telesa na velike globine.

Film Progress govori o 16-letni Anni, ki v okviru srednješolske prakse skrbi za starejšega gibalno oviranega Michaela. Nekega večera jo pri njem nepričakovano obiščejo prijatelji, ki Michaelu priredijo zabavo. Odnosi se zapletejo in občutki se stopnjujejo.
(Podnapisi bodo v angleškem jeziku.)

Projekciji bo sledila razprava z vodjo Delavske svetovalnice Goranom Lukićem, filmskim režiserjem Lunom Sevnikom in svetovnim podprvakom v potapljanju na dah Samom Jerankom.

Delavnici

9.00–12.00 Delavnica za otroke: Po možganskih vijugah

Izvajalec: Organizacijska skupina Tedna možganov
Število udeležencev: 20
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana (samo v živo)

Delavnica za otroke se bo letos usmerila na spoznavanje strukture in delovanja možganov, natančneje na vsakega od štirih režnjev in malih možganov. Spoznali bomo njihove specifične naloge in preizkusili, kako se njihovo delovanje odraža na našem telesu. Naučili se bomo tudi, kako slabše delovanje možganov vpliva na delovanje telesa. Udeleženci bodo lahko na delavnici izrazili tudi svojo ustvarjalnost z nalogami, povezanimi s strukturo možganov.

Vse to in še več bodo otroci spoznali v krasno preživetem dopoldnevu z nami. Vabljeni torej, da se nam pridružite na poti po možganskih vijugah, kjer bomo odkrivali delovanje tega izjemnega organa in njegove povezave z drugimi deli telesa.
Delavnice so primerne za otroke od prvega do devetega razreda osnovne šole. Na delavnice lahko učence prijavijo šole (največ 6 otrok na šolo, po 2 iz vsakega triletja).

15.00–17.30 Delavnica za odrasle: Prisotnost telesa

Izvajalec: Društvo tanguera: Vlasta Veselko, plesalka, in Maja Gostič, psihologinja in psihoterapevtka
Število udeležencev: 12
Moj Korak, Vilharjeva cesta 3, Ljubljana (samo v živo)

Imeti telo. Biti v telesu. Biti s telesom. Biti telo. Čutiti telo. Poslušati telo. Delovati s telesom. Delovati iz telesa.
Telo se začne razvijati že po oploditvi jajčeca in prenaša informacije naših prednikov. Kot otroci smo zelo povezani z lastnim telesom. Močno doživljamo procese znotraj sebe (npr. lakoto, izločanje), smo radovedni, polno čustvujemo in se izražamo. Kasneje v odraščanju postopoma izgubljamo stik s telesom, saj je prvo mesto namenjeno našemu intelektualnemu razvoju. Naučeni smo, da je čustva in telo mnogokrat treba zapostavljati, da lahko naši možgani uspešno potujejo po svojih opravkih, zato pozabljamo, kako bogat je naš notranji (fizični) svet, iz katerega izhaja tudi naše (psihično) počutje.
Na najini delavnici bomo s hojo, pogledom in preprostimi vsakodnevnimi gibi opazovali in ozaveščali lastne občutke ter širili prisotno izkušnjo v odnosu z drugimi. Vaje bodo potekale brez dotika, z namenom integracije telesnega in psihičnega aspekta doživljanja. Vsaka izmed naju ima raznolike izkušnje, ki jih z radovednostjo prepletava – na eni strani profesionalna plesalka in na drugi strokovnjakinja na področju duševnega zdravja. Skupna nama je iskrena želja po odkrivanju, odpiranju novih pogledov in učenju s stikom s sabo ter sočlovekom.