Četrtek, 17. 3. 2022

Četrtkova klinična predavanja

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana (simultano predvajanje preko spleta)

Prvi sklop: Telo v stiski

16.00–16.30 Nam gibanje lahko razkrije nevrološko bolezen?
izr. prof. dr. Maja Kojović, nevrologinja

Gibanje nam omogoča preživetje. Za normalno gibanje našega telesa skrbi živčevje. Če živčevje ne deluje normalno, se naše gibanje spremeni. Način spremenjenega gibanja nam lahko razkrije, kateri del živčevja je oškodovan. V predavanju bom na kratko predstavila delovanje živčnega sistema, predvsem tistih delov osrednjega in periferega živčenja, ki nadzorujejo naše gibanje. Predstavila bom tudi, kako okvara različnih delov živčevja spremeni človekovo gibanje in kakšno to spremenjeno gibanje je.

16.35–17.05 Vsakdanje dejavnosti za uravnavanje razpoloženja ali za svoje razpoloženje smo odgovorni sami
prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja

Na zunanje in notranje dogodke se čustveno odzivamo s telesnimi reakcijami, prav tako pa nasprotno lahko s telesnimi intervencijami vplivamo na svoje počutje in čustveno odzivanje. Slednje se je izkazalo kot zelo koristno pri obvladovanju in preprečevanju depresije. V zdravljenju in preprečevanju depresije uporabljamo vrsto dejavnosti, ki so prijetne, spodbudne in koristne. Dobro izbrana dejavnost ne vpliva samo na razpoloženje, temveč vpliva na več področij našega življenja.

17.10–17.40 Čuječnost in psihosomatika: nepresojajoče zavedanje stresa namesto njegovega kopičenja v telesu
doc. dr. Mihael Černetič, integrativni psihoterapevt

Čuječnost je ena najosupljivejših in morda najdragocenejših zmožnosti človeških možganov. Randomizirano kontrolirane raziskave kažejo njene koristi pri psihosomatskih, s stresom pogojenih telesnih težavah. Preko ozaveščenja in regulacijskih procesov lahko čuječnost zmanjša ali prekine psihosomatski proces. Na fiziološki ravni je razvidno, da v možganih okrepi regulatorno funkcijo prefrontalne skorje in zmanjša reaktivnost amigdale oziroma alarmnega sistema, poleg tega zmanjša stresni odziv simpatičnega živčnega sistema in endokrinega sistema ter pripomore k nevrokemični sliki, ugodni za zdravje in dobro počutje. Vse to se nam obeta z zadostnim izvajanjem preprostih čuječnostih praks, kot sta zavedanje telesnih občutkov in zavedanje dihanja.

17.40–18.00 Odmor

Drugi sklop: Telo na meji

18.00–18.30 Pomen senzorne integracije v vsakdanjem življenju
Andreja Kovačič, delovna terapevtka

Dr. J. Ayres je senzorno integracijo opredelila kot nevrološki proces, ki nam pomaga organizirati zaznave iz lastnega telesa in okolja ter omogoča, da telo te informacije učinkovito uporabi znotraj določenega okolja. O motnji senzorne integracije govorimo, ko sta neorganiziranost in slabša predelava senzornih dražljajev tako močni, da posameznika ovirata pri izvedbi vsakdanjih aktivnosti, kar je pogost pojav pri osebah s spektroavtistično motnjo. Osebi z motnjo senzorne integracije lahko pomagamo z delovno terapijo po principu Ayresove senzorne integracije, uporabo senzornih strategij, modifikacijo in prilagajanjem aktivnosti ali okolja.

18.35–19.05 Ko napade psiha: neepileptični psihogeni napadi in zakaj jih ne razumemo
Gal Granda, nevrolog
Neepileptični psihogeni napadi so motnja, ki se kaže s ponavljanjem epizod spremenjenega vedenja, gibanja in dojemanja, ki so navzven podobne epileptičnim napadom, vendar jih v možganih ne spremljajo procesi, ki so za epileptične napade tipični. Vzroki in razvoj teh motenj se na splošno pripisujejo psihološkim vzrokom, vendar pa so mehanizmi nastanka slabo raziskani in jih ne razumemo.

19.10–19.40 Doživljanje telesa – diferencialna fenomenologija med depresijo in shizofrenijo
prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt
Doživljanje telesa je za človeka najtemeljnejše občutenje sebe in sveta. Pravzaprav je medij, s katerim sebe in svet sploh doživljamo. Zelo pogosto pa je v resnici odsotno iz našega zavestnega doživljanja ter se 'nahaja' v tihi dimenziji. Lahko rečemo, da se v doživljanju 'pojavi' predvsem takrat, ko je s telesom nekaj narobe. Tako se na primer obe paradigmatični duševni bolezni, depresijo in shizofrenijo, velikokrat doživlja na telesni ravni. Depresiven človek doživlja telo kot težko, nepretočno in nekako ustavljeno v prostoru in času. Sveta ne zmore čutiti enako kot prej, predvsem ker je v njem specifična negibnost, in zaznave ne morejo teči, se povezovati in prepletati. Na drugi strani je telo pri človeku s shizofrenijo prav tako težko čutiti, vendar razlog ni v preveliki teži in ustavljenosti, pač pa v znižani moči doživljanja telesa – kot tudi drugih ljudi in sveta v celoti – ter za to motnjo značilni odcepljenosti ali disociaciji od telesa.

Filmi

13.00 Predvajanje in komentar filma Slaba vzgoja (La Mala Education), Babičino seksualno življenje
Pedro Almodovar, 2004, 106 min; Urška Djukić, 2021, 13 min

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana (samo v živo)
Vstop je prost, vstopnice prevzamete na blagajni Kinoteke največ eno uro pred projekcijo filma.

Mladi filmski režiser Enrique Goded išče svoj naslednji filmski projekt, ko ga obišče igralec, ki išče službo. Igralec trdi, da je njegov mladostni prijatelj in prva ljubezen Ignacio Rodriguez. Ignacio, ki si je nadel igralsko ime Angel Andrade, mu prinese kratko zgodbo z naslovom »Obisk«, upajoč, da bo iz nje naredil film. Zgodba opisuje njuno mladostno prijateljstvo v internatu in fiktivno srečanje mnogo let kasneje …

Film Babičino seksualno življenje nas preko intimne zgodbe podeželske babice sooča s težavno dediščino prve polovice 20. stoletja, ko so bile ženske razumljene predvsem kot objekt zadovoljevanja svojih mož.

Projekciji bo sledila razprava s filmsko režiserko Urško Djukić.

20.20 Predvajanje in komentar filma Mladost (Youth)
Paolo Sorrentino, 2015, 124 min

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana (samo v živo)
Vstop je prost.

Upokojeni dirigent je s svojo hčerko in najboljšim prijateljem, filmskim režiserjem, na počitnicah v švicarskih Alpah, kjer oba razmišljata o svojem življenju. Zgodba o večnem boju med starostjo in mladostjo, preteklostjo in prihodnostjo, smrtjo in življenjem.
Projekciji bo sledila razprava s kliničnim psihologom Vidom Vanjo Voduškom.

Delavnice

16.00–19.00 Delavnica za otroke: Po možganskih vijugah

Izvajalec: Organizacijska skupina Tedna možganov
Število udeležencev: 20
Mestna Knjižnica Ljubljana: Knjižnica Šiška, Trg komandanta Staneta 8, Ljubljana (samo v živo)

Delavnica za otroke se bo letos usmerila na spoznavanje strukture in delovanja možganov, natančneje na vsakega od štirih režnjev in malih možganov. Spoznali bomo njihove specifične naloge in preizkusili, kako se njihovo delovanje odraža na našem telesu. Naučili se bomo tudi, kako slabše delovanje možganov vpliva na delovanje telesa. Udeleženci bodo lahko na delavnici izrazili tudi svojo ustvarjalnost z nalogami, povezanimi s strukturo možganov.

Vse to in še več bodo otroci spoznali v krasno preživetem popoldnevu z nami. Vabljeni torej, da se nam pridružite na poti po možganskih vijugah, kjer bomo odkrivali delovanje tega neverjetnega organa in njegove povezave z drugimi deli telesa.
Delavnice so primerne za otroke od prvega do devetega razreda osnovne šole. Na delavnice otroke lahko prijavijo starši ali skrbniki.

11.00–12.30 Delavnica za odrasle: (ne)omejitve

Izvajalka: Mojca Kasjak, plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja
Število udeležencev: 12
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana (samo v živo)

Dotik, gib, kretnja so kinestetični načini izražanja sebe in sporazumevanja med ljudmi. Preko kinestetike vzpostavljamo stik s svetom in povzročamo spremembe v njem. Na gibalno-plesni delavnici ustvarjalnega giba bomo raziskovali meje notranjih in zunanjih razsežnosti, ki nas lahko vodijo v globlje zavedanje sebe, svojega vedenja in delovanja v vsakdanjem življenju. Spoznavali bomo svoje notranje in zunanje telo, gibalne sposobnosti, ozaveščali vidne in nevidne prostore. Z neverbalno komunikacijo bomo raziskovali odnos do sebe, do drugih, do prostora, do glasbe ...
Gibanje je terapevtsko, saj povezuje več možganskih funkcij. Ko se gibamo, se v možganih vzpostavi integralna funkcija, ki vzpostavlja nove nevronske povezave, in zato se vzpostavljata večja kreativnost in produktivnost razmišljanja. Terapija z umetniškimi pristopi in sprostitvenimi tehnikami deluje transformativno, kar pomeni, da se stari vzorci delovanja spremenijo v nove, boljše mehanizme delovanja.
ŽIVLJENJE JE GIBANJE!

13.00–14.00 Delavnica za odrasle: Meditacija kot kompas pravih odločitev

Izvajalka: Yvonne Knap, biologinja, certificirana vaditeljica meditacije
Število udeležencev: 15
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana (samo v živo)

Meditacija človeka pripelje v stik s samim seboj. Svet, ki nas obdaja, je poln informacij in obveznosti, zato se lahko večkrat počutimo ujeti in časovno omejeni. Vse te distrakcije človeku preusmerijo pozornost in naš fokus je kaj kmalu usmerjen izključno na zunanje dejavnike, ki nas obdajajo. Kako pa se počutimo sami, kako se ob tem počuti naše telo, kaj nam pravijo naša čustva … vse to ostaja znotraj nas samih in je postavljeno na zadnje mesto. Idealno bi torej bilo, da se odločitve (kot so na primer, kaj bomo danes delali, kam bomo šli, kaj bomo rekli in kaj bomo pojedli) zgodijo ob upoštevanju našega notranjega glasu in ne le zunanjih okoliščin. Najboljša odločitev namreč ni samo posledica gole logike, ampak tudi tako imenovane intuicije. Na delavnici bomo razložili, kaj je intuicija in kako jo lahko natreniramo.
Vsak udeleženec naj s sabo prinese podlogo za sedenje.