V nekaj besedah opišite svoje področje raziskovanja.
Eno od mojih raziskovalnih področij je raziskovanje antropozofske konstrukcije resničnosti in realnosti metafizičnega, kakor jo je v svojih delih orisal dr. Rudolf Steiner. Antropozofski koncept družbe sem podrobneje obdelal v svoji doktorski disertaciji (knjižna objava Nova Znamenja, Založba Litera, 2003). Rudolf Steiner je izzivalen in velikokrat spregledan avtor zaradi svoje radikalne spoznavno-teoretske zahteve (v skladu s katero sam tudi sproducira največji teoretski opus v zgodovini človeštva), da se sodobna znanost pri svojem delu poveže z intuitivnim vpogledom sodobnega raziskovalca.
Kako vas je pot pripeljala do točke, na kateri ste zdaj?
Na magisteriju sem vrednotil dosežke študentskega gibanja oz. takratnega upora mladih v svetu. Pri tem sem spoznal, da je bila središčna inovacija tistega časa odkritje »kontrakulture«, v središču katere je bilo drugačno razumevanje naravnega in družbenega sveta, navdahnjenega s kozmologijo srednjega in daljnega Vzhoda. Vzporedno s konceptom enkratnega bivanja človeka na tem planetu (»inkarnacije«) se je pojavil koncept večkratnega bivanja (»reinkarnacije«) z mnogoterimi socialnimi in kulturnimi posledicami.
Kako vidite krizo zahodne zavesti?
O krizi zahodne zavesti lahko govorim še dobrih 70 let pred omenjenim Steinerjevim predavanjem v Berlinu, ko združene evropsko-ameriške vojske zmagajo v opijskih vojnah na Daljnem vzhodu. Takrat zahodni pogled na svet postane globalni pogled in se sreča z lastnimi spoznavnimi in interpretativnimi omejitvami. Mladinski upori ’68 vso nemoč zgolj enega (zahodnega) pogleda na svet povsem razgalijo in ponudijo »nov« odgovor: sintezo v materialni svet usmerjenega zahodnega pogleda in v meta-materialni svet usmerjenega vzhodnjaškega pogleda.
Kako si razlagate vpeljavo intuicije v enovito znanstveno spoznavanje sveta?
Stari Grki so poznali delitev človeškega spoznanja na »scientio« in »sapientio« ali kot bi rekli Slovenci na »znanje« in »vedenje«, na »znanost« in »vedo« (Angleži ali Nemci te distinkcije niso sposobni izraziti na tako prefinjeni jezikovni ravni kot Slovenci), vendar je to vedenje postalo vedno bolj kulturno neprimerno, da, celo heretično z zornega kota rimsko-katoliškega krščanstva kot največjega in najmočnejšega ideološkega hegemona (hegemon – vodja, vodilna sila; op. ur.) takratnega časa. Na ta način je bil mogoč razvoj na materijo usmerjenega spoznanja sodobnih znanosti s številnimi izkušnjami prednosti in pomanjkljivostmi za razvoj sodobnega človeštva. Z zmago zahodnega videnja sveta skozi procese politične, socialne, ekonomske in kulturne globalizacije sveta je ta model družbenega razvoja istočasno tudi prišel do svojega »konca«, ko je bil sposoben uzreti svoje lastne pomanjkljivosti, nesposobnosti in slepe pege. »Konec« pomeni točko novega začetka: »začetek« pomeni metamorfozo dosedanjega znanja in vednosti: »novo« pomeni sintezo globalnih izkušenj zahodnega in vzhodnega sveta. Metaforično to pomeni, da prične Sonce istovredno in istočasno vzhajati na vzhodu in zahodu.
Kateri film/knjigo/podcast/spletno stran bi priporočali za nadaljnje izobraževanje o vašem strokovnem področju?
Uh. Ne bi vedel. Bi pa priporočil raziskovanje fizičnih in virtualnih virov na temo holističnega videnja sveta in razvoja intuitivnih psihičnih moči pri človeku.
