V nekaj besedah opišite svoje področje delovanja in raziskovanja.
Zgodnje otroštvo je večkrat izpuščeno, kadar gre za plesno dejavnost, toda za ples ni nikoli prepozno pa tudi ne prezgodaj, izpostavljam Neva Kralj, ki se v svojem raziskovanju osredotočam na ples in gibalni dialog z malčki. Osvetliti želim pomen gibanja, plesa in telesnega izražanja za otrokov celostni razvoj, hkrati pa pomembno prispevati k razumevanju pomena plesne umetnosti v zgodnjem obdobju ter razširitvi obstoječih pristopov dela z otroki v vrtcu. Gibalno vedenje malčka razumem kot način izražanja njegovega stanja in potreb, otrokovo unikatno interakcijo z okoljem in potencialno sporazumevanje. V obdobju malčka je ples ustvarjalno gibanje, ki temelji na naravnem gibanju in senzoričnemu zavedanju telesa. Otroci se svobodno plesno izražajo. Odrasli s sledenjem otrokovemu gibanju, preko plesa, gibanja, igre in improvizacije razširjamo otrokovo sporazumevanje, socialne interakcije in oblike gibanja. Tenkočuten odziv in prilagajanje odraslih (pedagoških delavcev, staršev, skrbnikov …) na otrokovo nebesedno govorico, interakcije in utelešen dialog z njimi je temelj zdravega razvoja otroka v celovito osebnost, ki bo sposobna premagovati mnogo ovir na poti do samostojnega, svobodnega in zadovoljnega življenja. Plesni program za malčke, ki ga razvijam, vključuje metode plesno-gibalne terapije in temelji na opazovanju in analizi otrokovega gibanja in nebesednih znakov, omogoča tudi zgodnje odkrivanje posebnosti v razvoju ter inkluzivno vključevanje otrok s posebnimi potrebami. S prilagoditvami je plesni program primeren za različne starostne skupine in stopnje.
Kako vas je pot pripeljala do točke, na kateri ste zdaj?
Iz otroških let izhajam iz izraznega plesa in potreba po lastnem razvijanju, po globljem pomenu plesa je rasla. Samostojni seminarji na Ljubljanski Pedagoški fakulteti so se razvili v podiplomski študij Pomoč z umetnostjo. Bila sem navdušena in še bolj prepričana v izjemne koristi in učinke plesa. Študij v Sloveniji mi je odprl vrata za nadaljnje izobraževanje in razvoj. Po znanje in izkušnje je bilo in je še potrebno v tujino. Med vsemi pa mi je bil najbolj »pisan na kožo« študij in sodelovanje z dr. Suzi Tortora (NY, ZDA) in njen pristop Ways of Seeing. Terapevt in prav tako pedagog mora biti sposoben opaziti in čutiti, kaj telo sporoča in empatično usmerjati proces dela. Plesni program za malčke in način dela je smiselni potek mojega tridesetletnega dela v praksi predšolske plesne pedagogike ter dobro desetletje plesno-gibalne preventive in terapije.
Kako gibanje in ples vplivata na duševni razvoj otrok? Katera vsa področja lahko otrok skozi ples razvija?
Telo je otrokov prvi učitelj, poudarjata Connell in McCarthy. Nadaljujeta, da se v prvih letih življenja postavi skoraj 90% vseh nevronskih povezav v možganih. Več, kot se otrok giba, bolj stimulira svoje možgane. In bolj ko so otrokovi možgani stimulirani, več gibanja potrebujejo in spodbujajo. Tortora osvetljuje izjemno vlogo, ki jo ima nebesedno sporazumevanje na vseh ravneh v primarnih letih razvoja otroka. Poudarek je na bazični potrebi vsakega človeka – biti opažen, sprejet, ljubljen in razumljen tak, kakršen je. Posnemanje otrokovega ritma, gibanja in mirovanja telesa, pozornost namenjena kvalitetam otrokovega gibanja ipd., nam omogočajo okno v njegov svet, četudi ima otrok izražene težave v komunikaciji. Tako se med otrokom in odraslim prične ples uglaševanja in povezovanja. Preko glasbe, gibanja, aktivnosti za zavedanje telesa in dotika, z raznovrstnimi pripomočki, otrokove individualne izkušnje postanejo dvojina … do uglašenosti. S tem so dani pogoji, da se otrok pogumno in z navdušenjem izraža ter raziskuje svet.
Z ustvarjalnim plesom ne razvijamo le gibalnih sposobnosti, temveč gibanje vpliva tudi na spoznavni in čustveno-socialni razvoj otroka, kajti v plesu je integrirano celo telo, čustva in um, prisotno je notranje doživljanje, sporočanje in ustvarjanje s telesom. Prepričana sem, da preko gibanja otroci napredujejo na vseh področjih svojega razvoja. Razvijajo zavedanje svojega telesa, pridobivajo mentalno podobo svojega telesa, spoznavajo sebe in pridobivajo samokontrolo – nadzor nad telesom, ozaveščajo svoj osebni in splošni prostor ter druge v prostoru. Ples je dejavnost, kjer otrok lahko sprosti napetosti, ki bi sicer izbruhnile v skupini, premaguje sramežljivost, nesproščenost in preizkušanje novega. Z občutki lastnega zadovoljstva, sposobnosti in uspešnosti si krepi samozavest in pozitivno samopodobo. Ples je privlačna dejavnost, zato otroci na zabaven način razvijajo koncentracijo in krepijo pozornost, ki jo kasneje lažje prenesejo na druga področja, kjer je fokus težje dosegljiv. Kljub individualnosti je ples seveda tudi skupinsko delo, otrok vzpostavlja stike z drugimi in se spontano prilagaja skupini, se uči sodelovanja z vrstniki, sledenja in vodenja. Vse omejeno pa je potrebno začeti pridobivati zgodaj v razvoju otroka.
Lahko na kratko opišete prednosti uporabe plesa in giba pri delu z otroki s posebnimi potrebami?
Otroci s posebnimi izzivi in primanjkljaji najprej komunicirajo preko gest in gibanja. Telo je močno orodje za sporazumevanje z drugimi. Včasih je to edina komunikacija. Preko plesa in gibanja kot terapevtskega sredstva, otroci in mladostniki sami lahko dejavno prispevajo k lastnemu boljšemu počutju in izboljšanju trenutnega stanja, ki se kasneje odraža tudi v zunanjem okolju. Med prednostmi uporabe plesa izpostavljam občutenje in zavedanje svojega telesa in povezanosti njegovih delov, sprostitev mišične napetosti, izkušnje očesnega stika, socialno vključenost in razvijanje socialnih veščin, stike z drugimi in sprejemanje dotika. Spodbujanje posnemanja, sledenja in vodenja, kot pomembne načine učenja, krepitev pozornosti, povečanje motivacije, participacije in lastne angažiranosti, nevromuskularne spretnosti, kot so koordinacija, ravnotežje in prostorska orientacija in nenazadnje spodbujanje pozitivnih čustev – veselje, radost ob glasbi in gibanju in zadovoljstvo s samim s seboj.
Kateri film/knjigo/podcast/spletno stran bi priporočali za nadaljnje izobraževanje o vašem strokovnem področju?
- Kralj, N., Videmšek, M. Plesni program “Gibalni dialog” z otroki do tretjega leta starosti. Šport : revija za teoretična in praktična vprašanja športa. 2019, letn. 67, št. 3/4, str. 68-72.
- Connell, G., McCarthy, C. A moving Child is a Learning Child. Minneapolis. Free Spirit Publishing Inc. 2014.
- Gilbert Green, A. Brain-Compatible Dance Education. AAHPERD, American Alliance for Health, Physical Education, Recreation and Dance. 2006.
- Sansom, A. N. Movement and Dance in Young Children’s Lives: Crossing the Divide. New York: Peter Lang. 2011.
- https://www.plesniepicenter.si/zakaj-ravno-ples-kaj-je-ples/
- https://www.plesniepicenter.si/dojencek-gibanje-in-ples/
- https://www.plesniepicenter.si/plesno-gibalna-terapija/
- https://www.suzitortora.com
- Priročnik Namig za gib 2021: https://knjigarna.jskd.si/index.php?route=product/search&search=namig%20za%20gib
