Četrtek, 13. 3. 2025

Predavanja

Lokacija predavanj: URI Soča, Linhartova cesta 51, stavba vrtnica


prof. dr. Eva Boštjančič, psihologinja dela in organizacije

Eva Boštjančič je redna profesorica za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete (Univerza v Ljubljani). Raziskovalno se ukvarja s področjem talentov, medkulturno inteligentnostjo in vodenjem v organizacijskem okolju, z vračanjem na delo po izgorelosti oz. po daljši bolniški odsotnosti idr. Ob tem tudi svetuje, vodi delavnice, predava zaposlenim v gospodarstvu in javnem sektorju ter ureja spletno stran www.psihologijadela.com.

Kariera v odraslosti ni le vir dohodka, temveč tudi pomemben dejavnik naše osebne rasti, identitete in zadovoljstva. Predavanje bo raziskovalo psihološke vidike dela – zakaj delamo, kaj nam delo prinaša in kako se skozi različna razvojna obdobja spreminjajo naše poklicne vrednote in cilji. Poseben poudarek bo na izzivih generacije Z, ki vstopa na trg dela s specifičnimi pričakovanji in vrednotami, ter na tem, kako se spoprijemati z morebitnimi zastoji v karieri. 


doc. dr. Anka Slana Ozimič, kognitivna nevroznanstvenica

Spomin ni kot statičen arhiv, temveč kot živa zgodba, ki se nenehno preoblikuje. Njegove zmogljivosti se skozi življenje spreminjajo – npr. delovni spomin se v otroštvu razvija, v odraslosti doseže vrhunec, v starosti pa postopoma upada. Hkrati nekateri spomini postajajo jasnejši, drugi zbledijo ali se celo spremenijo. Kako se spomin razvija in zakaj z leti postane manj zanesljiv? Zakaj se preteklih dogodkov pogosto spominjamo bolje kot nedavnih? Kako lahko glasba ali čustva prikličejo pozabljene spomine? In katere strategije nam pomagajo ohranjati kognitivno ostrino v starosti? Na predavanju bomo raziskali, kako se naš spomin nenehno spreminja ter kako ga lahko krepimo in varujemo skozi celotno življenje.


Nada Kunstek, diplomirana medicinska sestra

koordinatorica celostne hospic oskrbe, zaposlena pri Slovenskem društvu Hospic na programu Spremljanje neozdravljivo bolnih in umirajočih ter njihovih svojcev na domu v Območnem odboru Maribor.
Sem članica in predstavnica Slovenskega društva Hospic v Upravnem odboru DMSBZT Maribor.
Kot strokovna sodelavka sem v partnerskem projektu Last Aid aktivno sodelovala pri nastanku Priročnika Last Aid za inštruktorje na slovenskem govornem območju.
Aktivno sodelujem v umetniško-raziskovalnem projektu Facing Death, ki nastaja v koprodukciji Slovenskega društva Hospic.
Pri Republiškem izpitnem centru sem članica izpitne komisije za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije Socialni oskrbovalec na domu/Socialna oskrbovalka na domu.
Pri Slovenskem društvu Hospic sem članica skupine za izvajanje izkustvenih delavnic za strokovne delavce na področju šolstva, zdravstva in socialnega varstva.
V sodelovanju z drugimi organizacijami sem bila pobudnica ustanovitve Sočutnega mesta v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, ki trenutno ne deluje v dogovorjenem obsegu.

Predavanje bo osvetlilo pomen paliativne oskrbe v Sloveniji ter vlogo hospica pri zagotavljanju celostne podpore neozdravljivo bolnim in njihovim bližnjim. Paliativna oskrba presega zgolj lajšanje telesnih simptomov – zajema tudi psihološko, socialno in duhovno podporo ter s tem pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov in njihovih družin.
Dotaknili se bomo organizacije paliativne oskrbe v Sloveniji, predstavili ključne deležnike, ki pri njej sodelujejo, ter raziskali, kako nanjo gledajo tako prejemniki kot njihovi svojci. Poseben poudarek bo na izzivih in priložnostih v dostopnosti in izvajanju paliativne oskrbe ter na tem, kako lahko družba prispeva k njenemu boljšemu razumevanju in destigmatizaciji.
Predavanje bo ponudilo vpogled v realne izkušnje in dobre prakse ter spodbudilo razmislek o pomenu sočutne podpore v zadnjem obdobju življenja.


dr. Maja Bresjanac, nevroznanstvenica

Prof. dr. Mara Bresjanac, ki jo večina pozna kot Majo, je po izobrazbi zdravnica z doktoratom iz nevrobiologije. Njene študentske raziskave so se osredotočale na obnavljanje poškodovanih perifernih živcev, po magisteriju pa je v doktorskem projektu preučevala strukturno plastičnost možganov po okvari. Več let je raziskovala nevrotransplantacijo kot metodo za obnovo okvarjenega živčevja. Kasneje se je posvetila nevrodegenerativnim boleznim ter razvoju pristopov za zgodnjo diagnostiko prionskih in drugih konformacijskih bolezni, kar raziskuje še danes. Je pobudnica ustanovitve in prva predsednica SiNAPSE, pod okriljem katere danes koordinira projekt Zdrav duh v zdravi glavi.

Sodobna družba pušča možgane na cedilu. To dejstvo se kaže v rastoči množici motenj v delovanju možganov in težavah pri spopadanju z njimi. Možgane in njihovo delovanje v zdravju in bolezni preprosto premalo poznamo in zastopimo, da bi lahko bili uspešni. A trenutna relativna neuspešnost še ne pomeni, da smo nemočni. Pravzaprav lahko vsak od nas naredi nekaj, da izboljšamo razumevanje možganov. V kratki predstavitvi bomo preleteli nekaj možnosti, da vsakdo prispeva po svojih močeh, med drugim tudi tako, da skupaj zgradimo nacionalno hranilnico ali t.i. banko možganov


prim. Marija Vegelj Pirc, psihoonkologinja

Marija Vegelj Pirc, pionirka psihoonkologije na Slovenskem, ki je svojo poklicno in prostovoljsko pot namenila bolnikom z rakom, nam bo skozi osebne zgodbe bolnikov razkrivala, kako dragoceno je naše življenje. Bolniki so bili njeni učitelji. Dotaknile so se je njihove težke življenjske usode.

Marsikdo se je šele ob soočanju z rakom prvič v življenju začel spraševati o smislu življenja. Skozi trpljenje se je mnogim razjasnil pogled na prave vrednote, ki jih je vredno živeti. Na predavanju se bomo preko osebnih zgodb bolnikov zazrli skozi prizmo minljivosti, ki daje vsakomur priložnost, da še bolj polno zaživi … vsak dan, do zadnjega diha.

Pamina Maribor, Jadranska cesta 23, Maribor in hibridno – povezava bo objavljena naknadno

doc. dr. Marta Macedoni-Lukšič, pediatrinja

Predavanje bo obsegalo tematiko vpliva družbenih sprememb, ki smo jim bili priča v zadnjih nekaj desetletjih. Osredotočili se bomo na delovanje posameznikov in družin s poudarkom na starševstvu ter razvoju in življenju otrok.

Lokacija projekcij: Kinoteka, Miklošičeva cesta 28


Projekciji sledi pogovor z dr. Nagiso Moritoki Škof. Brezplačen vstop je mogoč do zapolnitve prostih mest.

Sophie po očetovi smrti živi z mačeho in s polsestrama. Oče jim je zapustil trgovino s klobuki, toda družina se stežka preživlja, zato se mati odloči najmlajšo hčer Marto poslati k prijazni beli čarovnici, kjer si bo poiskala srečo in boljše preživetje, medtem ko druga hči Lettie pri lokalnem peku nastopi vajeniško dobo. Sophie je najstarejša, zato se ji ponuja malo možnosti in mora pomagati v trgovini. Stvari pa ne gredo po načrtih; Marta in Lettie s čarovnijo zamenjata mesti, saj bi se zadnja rada učila magije, prva pa ustvarila družino. Ko Sophie odkrije njuno prevaro, prečka pot zlobni čarovnici, ki jo spremeni v starko. Dekle mora v svet in poiskati možnost, kako se rešiti začaranega prekletstva.

Podrobnosti o dogodku
  • Začetek
    13. 3. 2025 16:00