Lokacija prireditve in predavanj: URI Soča, Linhartova cesta 51, stavba vrtnica
16:00 OBELEŽITEV 10. SLOVENSKEGA DNEVA MOŽGANOV
Kratkemu uvodu, ki bo posvečen preteklim in trenutnim prizadevanjem za zdravje možganov v Sloveniji, bo sledil zabavni nevroznanstveni turnir – premierni prikaz družabne igre, ki smo jo oblikovali za spodbudo zabavnega učenja o možganih in je križanec med igrami Človek ne jezi se, Activity in Kviz. V igri se bodo v znanju o možganih in sposobnostih za uporabo lastnih možganov pomerili člani vodstva SiNAPSE na eni strani s podmladkom društva, zbranim v drugi ekipi. Videli bomo, kdo bo koga prej spravil ob živce. Vabimo vas, da se nam pridružite na prizorišču v Soči, svoj brezplačni komplet igre in knjižice pa lahko naročite na spletišču zdravaglava.si.
17:15 SPREMINJANJE SPOLNIH NAVAD PRI ODRASLIH
Asist. Tim Prezelj, molekularni biolog
Tim Prezelj je biolog in seksolog, raziskovalec na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani na oddelku za biologijo. Raziskuje in deluje na stičiščih znanosti življenja in humanistično-družboslovnih pojavov, kar med drugim zajema tudi področja spolne biologije in spolne vzgoje, biološko ilustracijo ter vizualizacije v znanosti, naravoslovno pismenost, evolucijo, teoretsko biologijo in biofilozofijo.
Življenje je izjemno dinamičen proces, tekom katerega vsak posameznik doživi nemalo različno turbulentnih preobratov na različnih področjih. Spolnost je vsekakor med pomembnejšimi in bolj dinamičnimi. Ljudje smo spolna bitja celo življenje, torej od rojstva do smrti, vendar pa imata spol in spolnost v različnih življenjskih obdobjih lahko zelo različno obliko in pomen, skladno s tem pa se spreminja tudi naše doživljanje teh področij. V predavanju se bomo zato sprehodili skozi proces spolnostne identifikacije in si pogledali kaj se dogaja z njo v različnih obdobjih našega osebnega razvoja. Poseben poudarek bo predavatelj namenil spolnosti v zrelem obdobju življenja in spolnosti skupin, katerih življenje ubere nekoliko neobičajno pot – torej družbenih manjšin, kot so na primer osebe z različnimi ovirami.
18:00 ANTROPOLOŠKI RAZVOJ MOŽGANOV IN DEMENCA
Vida Drame Orožim, psihiatrinja in nevrologinja
Vida Drame Orožim, dr. med je specialistka psihiatrije in nevrologije, častna članica Zdravniške zbornica Slovenije, večletna strokovna vodja Pro Bono ambulante s posvetovalnico za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja ter članica Strokovnega sveta Spominčice Alzheimer Slovenija
Razvoj živih organizmov je potekal počasi, od enoceličnih do mnogoceličnih, kompleksnih, z diferencijacijo organov, posebno živčnega tkiva v sistem možganov, centralni in periferni. Pred 180.000 leti so se dogradili sesalski možgani, osrednji, limbični sistem z amigdalo, hipotalamusom in hipokampusom, čustveni možgani, bes, strah, jeza, ljubezen, sočutje. Površinska skorja predstavlja 85% možganske mase, je najmlajša, najbolj izpostavljena struktura. Prva demenca je bila prepoznan leta 1906 Alzheimerjeva demenca, s propadanjem celic skorje, ki jo simbolizira v suši drevesna krošnja s suhimi listki na obrobju. Šele proti koncu 20. stoletju so se vrstila odkritja neštetih drugih demenc.
18:45 VPLIV EPIGENETIKE NA DUŠEVNO ZDRAVJE: VPOGLED V MOŽGANE MOŠKIH, KI SO UMRLI ZARADI SAMOMORA
asist. Iris Šalamon Arčan, molekularna in funkcionalna biologinja
Samomor je kompleksen fenomen, ki tako v Sloveniji kot svetu predstavlja pomemben
javnozdravstveni problem. Različni med seboj prepletajoči se dejavniki (sociološki,
psihološki, kulturni, okoljski in biološki) vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja. Biološka
komponenta kaže, da je genetski prispevek k nagnjenosti za samomorilne misli in dejanje
okrog 40 %. Področje epigenetike, ki jo bomo podrobneje spoznali na predavanju, predstavlja
most med okoljskimi vplivi in geni. Delovanje epigenetskih mehanizmov, ki se spreminjajo in
odzivajo kot odgovor na okolje, tako predstavlja možen način uravnavanja genov na ravni
kromatina (metilacija DNA in posttranslacijske modifikacije histonov) in na ravni že
prepisanih genov (miRNA). Več raziskav, opravljenih v zadnjih desetletjih, je pokazalo, da
ima medsebojno vplivanje med okoljem in geni pomemben doprinos k razvoju duševnih
motenj in samomora.
Lokacija projekcij: Kinoteka, Miklošičeva cesta 28
12:00 BOŽJE MESTO – Kinoteka
V sodelovanju s slovenskim društvom za nevroznanost – SiNAPSA. Projekciji sledi pogovor z dr. Karmen Šterk. Brezplačen vstop je mogoč do zapolnitve prostih mest.
Cidade de Deus je Buscapéjev dom. Deček, ki v njem odrašča, pripoveduje o počasnem propadu tega razvpitega dela Ria de Janeira, o valu nasilja, ki ga zajame, in o svojih prijateljih, ki v njem postajajo kriminalci, gangsterji in preprodajalci droge. Ta propad več kot dve desetletji skrbno beleži s svojim fotoaparatom.