Lokacija predavanj: URI Soča, Linhartova cesta 51, stavba vrtnica
16:00 RAZVOJ KOMUNIKACIJE, JEZIKA IN GOVORA PRI OTROCIH STARIH OD 0 DO 5 LET
mag. Barbara Penko, logopedinja in surdopedagoginja
Zmožnost učinkovito komunicirati, se jezikovno izražati in razumeti, pravilno govoriti so naše zmožnosti o katerih navadno ne razmišljamo in jih jemljemo kot samoumevne. Skoraj v celoti se razvijejo v zgodnjem obdobju našega življenja, do 5 leta starosti. Kasneje jih le še izpopolnimo. V predavanju bodo razloženi pojmi komunikacija, jezik in govor in na kratko orisan njihov razvoj. Predstavljena bo vloga logopeda, ko na kateremkoli od teh področij ne gre vse gladko ter kako lahko straši spodbujajo razvoj omenjenih področij pri svojem otroku.
16:45 KAKOVOSTNE DIGITALNE VSEBINE IN NJIHOV VPLIV NA RAZVOJ OTROK
mag. Martina Peštaj, medijska psihologinja
Medijska psihologinja, zaposlena kot urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija. Za program izbira tuje risanke in igrane serije za otroke in mlade. Strokovno se ukvarja s preučevanjem vpliva digitalnih vsebin na razvoj otrok in mladih. Svoje strokovno znanje posveča tudi projektom kulturno-umetnostne vzgoje na področju filma, animiranega filma in gledališča za otroke in mlade.
Otroci današnje generacije so digitalni domorodci: rojeni so v okolje, v katerem so televizija, računalniki, tablice in pametni telefoni sestavni del vsakodnevnega življenja. Otrokom so pisane podobe na zaslonu privlačne, ponudba še nikoli ni bila tako obsežna. Kako otroci razumejo in sprejemajo digitalne vsebine? Zakaj je pomembno, da otrok gleda kakovostne vsebine, namenjene njegovi starosti? Kaj so kakovostne vsebine? Kakšna je zdrava mera in kaj se lahko zgodi, če je digitalnih dražljajev preveč? Kako izbrati in ponuditi vsebine, ki bodo otroke in mlade pritegnile in jim omogočile osebno doživetje, ki ga morda nikoli ne bodo pozabili?
Vabljeni na pogovor, kjer se bo teorija učinkovito mešala s prakso in izkušnjami.
17:30 VPLIV EPILEPSIJE NA PSIHOLOŠKI RAZVOJ OTROK IN MLADOSTNIKOV
doc. dr. David Gosar, klinični psiholog
Asistent Dr. David Gosar, univ. dipl. psih., specialist klinične psihologije, je zaposlen na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Poleg klinične prakse deluje kot asistent na Oddelku za psihologijo FF UL. V svojem raziskovalnem delu se posveča predvsem razvojni nevropsihologiji in nevroznanosti, s poudarkom na vpliv nevrobioloških mehanizmov in bolezenskih dejavnikov na kognitivne, čustvene in socialne funkcije otrok in mladostnikov z različnimi nevrološkimi in nevrorazvojnimi motnjami.
Epilepsija je kompleksna in zelo heterogena nevrološka motnja, katere vpliv na psihološki razvoj otrok in mladostnikov ne določa le pojavljanje epileptičnih napadov, temveč vrsta z njimi povezanih bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Vpliv epilepsije na razvoj spoznavnih sposobnosti in vedenje otrok in mladostnikov je posledica neposrednega učinka epileptičnih napadov in njihovih subkliničnih oblik, nevrobioloških razlogov za epilepsijo in z njimi povezanih vplivov na centralno živčevje (npr. genetska motnja, motnja razvoja možganske skorje, pridobljena poškodba možganovine), želenih in neželenih učinkov zdravljenja ter učinkov epilepsije na identiteto otroka ter na načina kako ga doživljajo svojci in drugi (npr. stigma, manj ugodni vzgojni slogi). Podrobneje bomo nevrobiološke učinke njihovega delovanja preučili s pomočjo spoznanj, ki nam jih nudijo izkušnje iz kliničnega dela ter kirurško zdravljenje epilepsije, ki vključuje tudi stereotaktično snemanje epileptične aktivnosti iz površine in globine možganov. Za razumevanje teh nevrobioloških mehanizmov nam bodo poleg tega v pomoč ugotovitve nevroslikovnih in nevrofizioloških študij ter rezultati laboratorijskih raziskav, ki nudijo mehanicističen vpogled v učinkovanje epilepsije na strukturo in delovanje možganov. Osvetlili bomo tudi kako se mehanizmi vplivanja epilepsije razlikujejo v različnih obdobjih razvoja možganov ter kako le ta določajo ranljivost in odprnost za neugodne učinke epilepsije na psihološki razvoj. Predstavljene ugotovitve bomo strnili v celostni model razumevanje učinkov epilepsije na psihološki razvoj otrok in mladostnikov ter izpostavili različne intervencije, s katerimi smo jim strokovni delavci kot tudi širša javnost lahko v podporo.
18:15 POVEZAVA MOŽGANSKE AKTIVNOSTI, MORFOLOGIJE OBRAZA TER PSIHOLOŠKIH ZNAČILNOSTI OTROK S SHIZO MED 12. IN 16. LETOM STAROSTI
Jakob Sajovic, psiholog
Jakob Sajovic je razvojno-raziskovalni sodelavec na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana. Njegovo delo obsega obdelavo kliničnih podatkov (večinoma oseb s shizo), zasnovo in izvedbo novih raziskav ter vključevanje in prijavljanje na znanstveno-raziskovalne projekte. Raziskovalno se ukvarja s povezovanjem nevroznanosti, psihologije in kliničnih parametrov na področjih preučevanja prilagoditve oseb s shizo, raziskovanje Alzheimerjeve demence, uporabe umetne inteligence za znanstveno raziskovanje v psihologiji in nevroznanosti ter raziskovanja možganskih procesov s pomočjo elektroencefalografije.
Predavanje bo predstavilo izsledke raziskave, ki je povezala nevroznanost, psihologijo in klinično prakso v celovit pogled na mlade s shizo (mlade z razcepom ustnice in/ali ustnega neba in žrela).
Glavna tema je, kako kompleksno se prepletajo psihološke značilnosti, morfologija obraza in možganska aktivnost pri oblikovanju zadovoljstva z videzom pri mladih s to najpogostejšo prirojeno motnjo razvoja obraza.
Predavanje bo osvetlilo metodološke pristope združevanja nevroznanstvenih, psiholoških in kliničnih podatkov ter razložilo, zakaj enostavne, enodimenzionalne razlage zadovoljstva z videzom pri mladih s shizo ne zadoščajo. Predstavljeni bodo tudi potencialni mehanizmi, ki povezujejo osebnostne značilnosti, možgansko aktivnost in subjektivno doživljanje lastnega videza, pomembnih za razumevanje, kako naši možgani oblikujejo podobo o nas samih – ne le pri mladih s shizo, temveč pri vseh nas.
19:00 GENERACIJA NEPRESPANIH: O IZZIVIH IN REŠITVI SPANJA MLADOSTNIKOV
Doc. dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja
Specialistka klinične psihologije in doktorica medicinskih znanosti, je vodilna slovenska strokovnjakinja za nefarmakološko zdravljenje motenj spanja. Kot pionirka kognitivno-vedenjske terapije za nespečnost v Sloveniji se posveča izboljšanju kakovosti spanja s strokovno uveljavljenimi metodami. Poleg individualnih terapij vodi seminarje in delavnice o spanju za podjetja ter aktivno prispeva k znanstvenim raziskavam na področju spanja in njegovega vpliva na duševno zdravje.
Zdravo spanje je ključno za rast, razvoj ter optimalno telesno in duševno zdravje mladostnikov. Pomanjkanje spanja ne vodi le v slabše zdravje in počutje, temveč ga povezujemo tudi z zmanjšano učno uspešnostjo, z več nesrečami in poškodbami ter pogostejšimi tveganimi vedenji. Spanje vpliva celo na medvrstniške odnose. Raziskave kažejo, da večina mladostnikov v Sloveniji ne spi dovolj.
V predavanju si bomo pogledali, zakaj so mladostniki še posebej dovzetni za pomanjkanje spanja, koliko in kakšno spanje potrebujejo za svoje najboljše psihofizično delovanje in kateri so ključni koraki za zagotovitev kakovostnega počitka prav vsak dan.
19:45 ODRAŠČANJE V NEGOTOVEM SVETU: DRUŽBENA PRIČAKOVANJA IN BLAGOSTANJE MLADIH
doc. dr. Žan Lep, socialni psiholog
Žan Lep je docent za socialno psihologijo in znanstveni sodelavec, ki je doktoriral na področju razvojnopsiholoških študij. Na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral in magistriral, poučuje predmete s področij socialne in ekonomske psihologije, v Centru za uporabno epistemologijo Pedagoškega inštituta pa raziskuje. Je vodja Laboratorija za socialno psihologijo in politike, Katedre za socialno psihologijo in namestnik predstojnice Oddelka za psihologijo UL FF.
Pri svojem raziskovanju se ukvarja predvsem s preučevanjem motivacijskih in kognitivnih temeljev odločanja in vedenja, povezanega s širšimi področji državljanskega delovanja in udejstvovanja, politike, denarja in zdravja, ki nam lahko pomagajo razumeti kompleksne družbene procese v sodobni družbi.
V družbi so edina stalnica spremembe, pa ne vselej na bolje. Skozi desetletja se prehod iz
mladostništva v odraslost zamika in podaljšuje, mladi pa morajo v svetu, ki ga vse bolj
zaznamujejo ekonomska, okoljska in varnostna negotovost, naraščajoča polarizacija, ki si roko
podaja s sovražnostjo, ter vse višja družbena pričakovanja, krmariti med svojimi željami in
»zunanjimi« kriteriji doseganja odraslosti. Ti vselej niso ne jasni, ne univerzalni, so pa pomembni,
če naj imajo mladi vsaj priložnost poskrbeti za svoje psihološko blagostanje. Predavanje bo
predstavilo razvojne in psihološke značilnosti mladih na prehodu v odraslost ter povzelo izsledke
študij, ki nam lahko pomagajo razumeti, kateri so tisti psihološki in družbeni dejavniki, ki
prispevajo k različnim vrstam blagostanja mladih. Tako bomo ugotavljali, kako v luči trenutnih
družbenih razmer v Sloveniji in svetu mladi dosegajo finančno blagostanje, postavljajo svoje cilje
in se vključujejo v različne oblike družbenih dejavnosti, ki svet krojijo po njihovi meri.