V nekaj besedah opišite svoje področje raziskovanja.
V okviru plesno-gibalne psihoterapije sem specializirana za jungovski PGP pristop Avtentično gibanje: delam z odraslimi, s posamezniki in skupinami. Širše gledano pa moje strokovno delovanje poteka v polju presečišča med umetnostnimi terapijami in analitično psihologijo. S tema dvema področjema je povezano na umetniški praksi temelječe raziskovanje, ki je v središču mojega pedagoškega dela: tukaj je umetniška praksa hkrati raziskovalna metoda in način izražanja nove védnosti, lahko pa tudi ena izmed oblik refleksije oziroma evalvacije raziskovalnega procesa.
Analitična psihologija je v širši slovenski javnosti relativno dobro poznana: prevedenih je več del Carla Gustava Junga in (post)jungovskih avtorjev; povečuje se tudi število jungovskih analitikov. Drugače je z umetnostnimi terapijami: plesno-gibalna in likovna psihoterapija; dramska, glasbena in integrativna/intermodalna umetnostna terapija so v Sloveniji še v formativni fazi razvoja svojih področij. Z vidika strokovnih standardov je trenutno najbolj jasno definirano področje plesno-gibalne psihoterapije: Združenje plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije je tudi polnopravni član dveh krovnih združenj, European Association Dance Movement Therapy (EADMT) in Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP).
Kako vas je pot pripeljala do točke, na kateri ste zdaj?
Moj prvi do- in podiplomski študij sta bila s področja literarnih oziroma uprizoritvenih ved; v tem času sem bila tudi ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti. Že takrat me je zanimala analitična psihologija, hkrati pa sem sledila hitremu razvoju umetnostnih terapij: preko strokovne literature, udeležb na izkustvenih seminarjih in mednarodnih konferencah. Iz lastnih izkušenj sem vedela, da ima telo spomin, ki se lahko aktivira v gibanju; zmeraj bolj me je zanimal terapevtski potencial ustvarjalnega procesa in človekove zmožnosti za doživljanje lepega. Minilo je še nekaj let, da sem odkrila Avtentično gibanje in vstopila v specializacijo pri Janet Adler, utemeljiteljici tega PGP pristopa. Nato se je začel proces vzpostavitve in razvoja lastne prakse: in leta dela, ko se je izkušeno in naučeno v svojem ritmu utelešalo v meni. In potem: presenečenje. Pojavila se je možnost specializacije iz jungovske analize, ki je zame neke vrste simbolno tkanje (morda tudi zaokrožanje), v katerem se povezujejo niti vseh tem, ki jih raziskujem zadnjih trideset let. Nisem več »an absolute beginner«, si pa želim živeti in delati v »duhu začetništva«.
Na Tednu možganov ste predstavili plesno-gibalno psihoterapijo. Kateri koncepti v tej obliki terapije se vam zdijo v današnjem času najbolj pomembni?
Plesno-gibalna psihoterapija temelji na ideji o povezavi telesa in duha (včasih je ta »enost« razširjeno opredeljena kot »body-mind-soul-spirit connection«) in na utelešenem raziskovanju intrapsihičnih vsebin, dinamik pomembnih odnosov, posameznikovih načinov delovanja ipd. Preko telesa in gibanja kar najbolj neposredno dostopamo do nezavednih vsebin ter z njimi povezanih čustev. Spekter PGP pristopov ima na eni strani metode analize gibanja (najbolj znan je Laban-Bartenieff sistem), na drugi stani pa pristop Avtentično gibanje, ki se osredotoča na pričevanje gibanju. Sodobna PGP večinoma uporablja principe obeh navedenih polov, pogosto vključuje tudi elemente drugih UT modalitet.
V PGP se ukvarjamo s tem, kar (po)ve telo: naša izkustva se vpisujejo tudi v naša telesa; ti spomini se lahko aktivirajo preko zunanjih stimulov, razkrivajo pa se tudi v naših gibalnih vzorcih. Ključni koncepti PGP procesov so telesni spomin, gibalna metafora in kinestetična empatija. Velik del komunikacije v PGP poteka s pomočjo gibalnih metafor, v katerih se simbolno izražajo za gibalce aktualne vsebine. PGP razvija kinestetično empatijo preko dveh principov, zrcaljenja in pričevanja, za katera bi lahko rekli, da sta utelešenje/udejanjenje delovanja zrcalnih nevronov oziroma kinestetične empatije, zato sta bila tudi v fokusu mojega prispevka na Tednu možganov 2022.
Kako razširjeno je področje plesno-gibalne terapije v slovenskem prostoru?
Uporaba principov in elementov PGP v edukacijskih in (psiho)terapevtskih procesih je v Sloveniji prisotna že polni dve desetletji. Šele leta 2018 pa je bilo ustanovljeno Združenje plesno-gibalnih psihoterapevtov, ki je vzpostavilo mednarodno primerljive strokovne standarde za izvajanje PGP: ZPGPS vodi tudi register plesno-gibalnih psihoterapevtov, organizira strokovna srečanja in raznovrstne izobraževalne dejavnosti.
Kateri film/knjigo/podcast/spletno stran bi priporočali za nadaljnje izobraževanje o vašem strokovnem področju?
Kot uvod v raziskovanje področja PGP predlagam naslednje povezave:
European Association Dance Movement Therapy
American Dance Movement Therapy Association
Združenje plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije
Body, Movement and Dance in Psychotherapy
An International Journal for Theory, Research and Practice
