Petek, 17. 3. 2023

9.30 - 11.30 Podelitev nagrad natečaja

Izvajalec: Organizacijska skupina Tedna možganov
Število udeležencev: Vsi nagrajenci in spremljevalci 
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

12.00-13.30 Delavnica za odrasle: Asertivna komunikacija

Izvajalec: dr. Alja Stvarnik, zakonska in družinska terapevtka, trenerka veščin asertivne komunikacije
Število udeležencev: 12
Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana

Veščine asertivnega komuniciranja in vedenja so pomembne na vseh področjih življenja, saj nas učijo kako na spoštljiv način izraziti svoja stališča, še posebej v situacijah, v katerih se s sogovornikom ne strinjamo. Na delavnici bomo raziskovali in ugotavljali, kakšen je vaš prevladujoči komunikacijski stil in kako razviti asertiven odziv v okoliščinah, ki so za vas zahtevne.

12.00 Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)

R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', sv

Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana
Vstop je prost, vstopnice prevzamete na blagajni Kinoteke največ eno uro pred projekcijo filma.

Siva metropola, začetek sedemdesetih, »zlata leta« ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi, šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v »gastarbajtarski« lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem. Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. 

Projekciji bo sledila razprava z Levom Avberškom in Ebadom Ahadi, pregnancem iz Irana.

Predavanja

Ambulanta za duševno zdravje Pamina, Jadranska 23, Maribor

17.00 Jeziki minevanja (pogovor z gostom)

Mag. Janko Bohak, klinični psiholog in psihoterapevt

Gost letošnjega Tedna možganov bo psiholog in psihoterapevt mag. Janko Bohak. V pogovoru se bomo osredotočali na temo doživljanja pojava minevanja in smrti, ki sta neizogibna sestavna dela življenja vsakogar od nas. Starosta slovenske psihoterapije mag. Janko Bohak bo z nami podelil svoja razmišljanja o minevanju in smrti skozi prizmo različnih naukov: 
- Najprej skozi prizmo psihoanalize, ki že desetletja predstavlja sogovornikovo primarno področje udejstvovanja.
- Skozi prizmo različnih duhovnih tradicij, ki so prav tako neločljivo povezana s poljem sogovornikovih interesov.
- Skozi izbrane mejnike iz osebnega življenja. 

Z vabljenim gostom se bo pogovarjal psihoanalitični psihoterapevt Zoltan Pap. Po dogodku sledi tudi druženje z gostom ob pogostitvi. 

Predavanja

Knjižnica Milana Jarca, Novo mesto

16.00 Veliki jezikovni modeli in medjezikovni prenos

prof. dr. Marko Robnik Šikonja

Trenutno najuspešnejši pristop k obdelavi naravnega jezika temelji na velikih vnaprej naučenih jezikovnih modelih, kot so BERT, GPT in T5; v zadnjem času se govori predvsem o modelu ChatGPT. Vsi ti modeli uporabljajo arhitekturo nevronskih mrež transformer in so vnaprej naučeni na ogromnih besedilnih korpusih.  Nekateri od teh modelov so večjezikovni in lahko pomagajo pri medjezikovnem prenosu znanja. Predstavili bomo strukturo in način učenja velikih jezikovnih modelov ter prikazali njihovo uporabo na nekaj enojezikovnih in večjezikovnih nalogah. 

17.00 Različnost in posebnost jezikovnega izražanja

prof. Tina Miklič

Logopedi se pri svojem delu srečujejo s poslanstvom vzpostavljanja komunikacije, govora in jezika. Jezik je osnovno sredstvo za sporazumevanje človeške populacije, je ena izmed kognitivnih funkcij, medtem, ko je govor le odraz tega. Med bolj znana odstopanja jezikovne funkcije spada afazija, ki jo lahko definiramo kot oslabljena ali izgubljena zmožnost govora zaradi možganskih okvar in se večinoma pojavlja pri odrasli populaciji, medtem, ko so jezikovne motnje pri otrocih večkrat težje prepoznane in okolici manj znane. Motnje v jezikovnem razvoju se lahko pojavijo na ravni sporočanja, razumevanja ali obojega hkrati, izražajo pa se lahko na področju fonologije, morfologije, sintakse, semantike in pragmatike. Jezikovne motnje se lahko pojavljajo v kombinaciji z drugimi primanjkljaji, med katerimi bomo iz vidika surdopedagogike izpostavili slušni primanjkljaj, ter nekaj besed namenili tudi znakovnemu jeziku.