Teden možganov se začne s ponedeljkom, ko z različnih vidikov predstavimo osrednjo temo, ki ji sledimo skozi cel teden.
Teden možganov se začne s ponedeljkom, ko z različnih vidikov predstavimo osrednjo temo, ki ji sledimo skozi cel teden.
Ponedeljkova uvodna predavanja - HOMO ET LINGUA
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
16.00-16.20 Nagovor
16.20-17.05 Jezik v kulturi: lingvističnoantropološki in etnolingvistični vidiki
doc. dr. Saša Babič, ZRC SAZU
Kaj je bilo prej: jezikovni vzorci ali kulturne norme? Kokoš ali jajce? Po Sapirjevi hipotezi so se razvijali skupaj in vzajemno vplivali drugi na druge: jezik vpliva na način, kako razmišljamo, hkrati pa izraža naše delovanje in razmišljanje, ki sta vedno kulturno specifična. Ali, po Wittgensteinu: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Ker je jezik na prvem mestu sredstvo za komunikacijo v vsakdanjih družbenih kontekstih, je tudi eden pomembnejših elementov socializacije. Z razmerji med jezikom in kulturo se posebej ukvarjata lingvistična antropolgija in etnololingvistika. V predavanju bo z njunega vidika predstavljeno razumevanje koncepta jezika in njegove povezanosti s kulturo na primeru obravnave gradiva slovstvene folklore.
17.05-17.10 Odmor
17.10-17.55 Kako se razvija govor: značilnosti in dejavniki razvoja
izr. prof. dr. Urška Fekonja, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Govor se najhitreje razvija v zgodnjih obdobjih posameznikovega življenja, in sicer v obdobjih dojenčka, malčka in otroštva, ko prihaja do velikih razvojnih sprememb na različnih področjih govornega razvoja, npr. v besednjaku, slovnični strukturi ter zmožnosti pripovedovanja. Razvoj govora je eno izmed ključnih področij posameznikovega razvoja, saj se povezuje tako s spoznavnim, kot tudi čustvenim in socialnim razvojem, razvojem igre, razumevanja mišljenja in čustev drugih ljudi, zgodnje in kasnejše pismenosti. Na govorni razvoj vplivajo številni dejavniki, med katerimi sta najpomembnejša kakovost družinskega okolja in vrtca. Ugotovitve slovenskih in tujih študij potrjujejo, da so izmed dejavnikov v družinskem okolju najbolj pomembni pogosto in kakovostno skupno branje staršev in otrok; značilnosti govora staršev, namenjenega otroku; prepričanja staršev o pomenu spodbujanja otrokovega govora in simbolno bogato okolje, ki vključuje kakovostne knjige za otroke. Po drugi strani pa vključenost v kakovosten vrtec predstavlja varovalni dejavnik za govorni razvoj tistih otrok, ki prihajajo iz manj spodbudnega družinskega okolja.
17.55-18.00 Odmor
18.00-18.45 Narativno sebstvo: Interakcija med zgodbami o sebi in doživetim izkustvom sveta
Aleš Oblak, mag. kog. zn. (magister kognitivne znanosti), Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
V znanostih o duševnosti pojem sebstva pogosto razdelimo na dva vidika: minimalno sebstvo (občutek, da se nekaj dogaja meni, da sem nekaj doživel) in narativno sebstvo (zgodba, ki jo lahko povemo o sebi). Narativno sebstvo sestoji tako iz nabora avtobiografskih spominov, ki so nam dostopni v zavestni refleksiji ter socialnih vidikov našega obstoja (npr. moj potni list, diploma, ki mi visi na steni, število sledilcev na Instagramu). Narativno sebstvo pa je nekaj, kar je do neke mere labilno: pod določenimi pogoji se lahko spremeni. Pogledali si bomo nekaj načinov, na katere se prek jezika narativno sebstvo učvrsti (npr. skozi razvoj idej, kakršno je državljanstvo in nacionalna država) ter kako je lahko oslabljeno (npr. pri duševnih boleznih). Pogledali si bomo nekaj primerov, kako lahko v stanju nestabilnega občutka sebe zgodbe, ki si jih govorimo o sebi, doprinašajo k stiskam v duševnem zdravju (npr. skozi t.i. ruminacije).
Izvajalec: Organizacijska skupina Tedna možganov
Število udeležencev: 20
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Delavnica za otroke bo letos osredotočena na spoznavanje pomembnosti komunikacije in njenega vpliva na naš razvoj. Spoznali bomo, kako besedna in nebesedna govorica vplivata na ljudi okoli nas. Preizkusili se bomo s tvorbo novih besed oziroma besednih zvez in spodbudili domišljijo ob iskanju pomenov za tako imenovane neprevedljive besede. Vse to bomo povezali še z delovanjem možganov in njihovim vplivom na naše izražanje.
Vabljeni torej, da se nam pridružite pri odkrivanju moči besed, kjer bomo spoznali, kako te vplivajo na naše dojemanje sveta in nas samih.
Delavnice so primerne za otroke od prvega do devetega razreda osnovne šole. Na delavnice lahko učence prijavijo šole (največ 6 otrok na šolo, po 2 iz vsakega triletja).
Izvajalec: Organizacijska skupina Tedna možganov
Število udeležencev: 20
Mestna Knjižnica Ljubljana: Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova ulica 2, Ljubljana
Delavnica za otroke bo letos osredotočena na spoznavanje pomembnosti komunikacije in njenega vpliva na naš razvoj. Spoznali bomo, kako besedna in nebesedna govorica vplivata na ljudi okoli nas. Preizkusili se bomo s tvorbo novih besed oziroma besednih zvez in spodbudili domišljijo ob iskanju pomenov za tako imenovane neprevedljive besede. Vse to bomo povezali še z delovanjem možganov in njihovim vplivom na naše izražanje.
Vabljeni torej, da se nam pridružite pri odkrivanju moči besed, kjer bomo spoznali, kako te vplivajo na naše, dojemanje sveta in nas samih.
Delavnice so primerne za otroke od prvega do devetega razreda osnovne šole. Na delavnice lahko otroke prijavijo starši ali skrbniki.
Steakhouse, Špela Čadež, Slovenija, 2021, 10'
Klavir, Jane Campion, Avstralija, 1993, 35 mm, 1.66, barvni, 120', sp
Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana
Vstop je prost, vstopnice prevzamete na blagajni Kinoteke največ eno uro pred projekcijo filma.
Steakhouse je slovenski kratki animirani film, ki skozi animacijo uprizarja dramo o zlorabi. "Zrezek že več dni leži v marinadi. Ponev je vroča. Franc je ravno prav lačen. Lizo pa so v službi presenetili z rojstnodnevno zabavo. Ji bo uspelo pravočasno priti domov?"
Klavir je film iz leta 1993, zgodba se odvija v sredini 19. stoletja. Spremljamo protagonistko Ado, ki skupaj s hčerko iz rodne Škotske odide na Novo Zelandijo, saj jo tja poroči njen oče. Ada je nema od šestega leta starosti dalje in še sama ne ve zakaj. Njena največja strast v življenju je igranje klavirja in prav ta je povod za vse nadaljnje zaplete, ki sledijo v filmu.
Projekciji bo sledila razprava z Anjo Konjc in režiserko Špelo Čadež.
Christos Nikou, Grčija, Slovenija, Poljska, 2020, 90', sp.
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Vstop je prost.
Film Sadeži pozabe je zmagovalec Liffa 2020, ki je opisan kot alegorična in duhovita filmska pripoved o tem, kako čustva vplivajo na človekov spomin in kakšno vlogo ima pri tem sodobna tehnologija.
Enako kot Arisa, nepojasnljiva amnezija prizadene tudi številne druge prebivalce njegovega domačega mesta. Arisa v bolnišnici vključijo v eksperimentalno zdravljenje, med katerim podoživi nekatere dogodke iz mladosti in zgodnje odraslosti. Tam spozna Anno, ki se spopada z enako težavo kot on. Njuno srečanje Arisa spodbudi, da znova razmisli o svojih dejanjih in sprejme nekatere nove odločitve.
Projekciji bo sledila razprava z Lovrom Pečnikom in Dominikom Milotićem.
LJUBLJANA
Delavnice za odrasle
Prijave sprejemamo na sinapsa.senior@gmail.com, zadeva: ‘Ime delavnice’ od 2. 3. 2023 do zapolnitve prostih mest. Predhodnih prijav se ne upošteva. O uspešnosti prijave boste obveščeni s potrditvenim sporočilom.
Delavnica za otroke
Prijave sprejemamo na naslov: sinapsa.junior@gmail.com, zadeva: ‘Delavnice za otroke’ od 2. 3. 2023 do zapolnitve prostih mest. Prosimo, da v prijavi navedete tudi starost udeležencev. Predhodnih prijav se ne upošteva. O uspešnosti prijave boste obveščeni s potrditvenim sporočilom.
This site uses cookies. Find out more about cookies and how you can refuse them.