Sreda, 15. 3. 2023

Sredine TOP teme v nevroznanosti

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

16.00 - 16.10 Nagovor ob dnevu možganov 

prof. dr. Boris Rogelj, predsednik SiNAPSE

16.10 - 16.40 Ko možgani spregovorijo - možgansko-računalniški vmesniki za komunikacijo 

doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., nevrolog

Stanja vklenjene zavesti so posledica najtežjih bolezni in okvar živčevja, ki bolnikom kljub ohranjeni zavesti onemogočajo kakršnokoli komunikacijo z okolico. Z razvojem možgansko-računalniških vmesnikov pa se odpirajo možnosti, da tudi takšni bolniki spregovorijo. Sistemi za neinvazivno in invazivno merjenje možganske aktivnosti (električnih in presnovnih sprememb v možganih) omogočajo dostop do informacij, vkodiranih v možganski skorji, na drugi strani pa računalniki, podprti z umetno inteligenco, te informacije analizirajo, nadgradijo in pretvorijo v razumljiv govor. Dober primer, kako lahko sodobna tehnologija pomaga bolnikom, ki jim medicina (zaenkrat) ne more ponuditi učinkovitega zdravljenja. 

16.40 - 17.10 Virus Epstein-Barr in potencialni vplivi na nastanek multiple skleroze 

doc. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., nevrologinja

Multipla skleroza je kronična vnetna bolezen osrednjega živčnega sistema, ki nemalokrat vodi v invalidnost in zaenkrat še ni ozdravljiva, vzroki zanjo pa so nejasni. Nedavni izsledki kažejo na povezanost z virusom Epstein-Barr, ki povzroča infekcijsko mononukleozo in s katerim se okuži večina ljudi tekom življenja. 

Kakšni so te izsledki in kaj nam lahko povedo o obeh boleznih in prihodnosti zdravljenja? 

17.10 - 17.40 Novi neopioidni analgetiki: Protibolečinska terapija prihodnosti? 

doc. dr. Lovro Žiberna, mag. farm.

V času epidemije odvisnosti od opioidnih protibolečinskih zdravil se je pojavila potreba po novih neopioidnih zdravilih, ki bi imele močno protibolečinsko delovanje in hkrati ne bi povzročale odvisnosti. Raziskovalci zato usmerjajo veliko pozornosti v odkrivanje novih spojin z drugačnimi mehanizmi protibolečinskega delovanja. V predavanju se bomo osredotočili na skupino učinkovin, ki delujejo kot agonisti na adrenergične receptorje v osrednjem živčevju in predstavljajo perspektivno področje farmakologije za razvoj nove protibolečinske terapije. Skozi ta primer bomo poskusili razkriti, kaj nam prinaša prihodnost zdravljenja bolečine. 

17.40 - 18.10 Chat GPT 

dr. Marko Grobelnik, raziskovalec umetne inteligence

18.10 - 18.30 Odmor 

18.30 - 19.00 Uporaba MDMA za ojačevanje učinkov psihoterapije 

doc. dr. Jurij Bon, dr. med., psihiater

MDMA ali metilendioksimetamfetamin spada med sintetične droge s halucinogenimi in stimulativnimi učinki, ki so jih odkrili že zgodaj v 20. stoletju in kasneje njihovo uporabo prepovedali zaradi škodljivih učinkov na duševno zdravje ob pretirano široki uporabi v populaciji. Zaradi specifičnih učinkov MDMA, ki lahko spodbuja socialno zaželjena čustva bližine, povezanosti, skupnosti, čustvene odprtosti, so ga že zgodaj po odkritju uporabljali tudi v strokovnih psihiatričnih in psihoterapevtskih okoljih za ojačevanje učinkov psihoterapevtskega procesa. V zadnjem času različne psihoaktivne snovi, ki so bile dolgo časa prepovedane, doživljajo neke vrste renesanso. Ob pomanjkanju novih učinkovitih zdravil za duševne motnje poskušajo v bolj kontroliranih pogojih ponovno raziskovati njihovo uporabnost in varnost za terapevtske namene. V predavanju bomo predstavili rezultate večje mednarodne kontrolirane raziskave o učinkih MDMA pri zdravljenju hude posttravmatske stresne motnje in povzeli tudi kritične poglede na tveganja, povezana z njegovo uporabo v terapevtske namene.  

19.00 - 19.30 Vpogled v nevrodegenerativne bolezni skozi prizmo možganskih omrežij   

Matej Perovnik, dr. med., nevroznanstvenik

Z različnimi metodami za funkcijsko slikanje možganov si lahko prikažemo možganska omrežja in njihove spremembe pri nevrodegenerativnih boleznih možganov, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Mnoge raziskave na tem področju v zadnjih letih nam sedaj kažejo, da je možno zanesljivo spremljanje teh sprememb pri posameznemu bolniku z določitvijo t.i. osebnih vrednosti značilnih možganskih omrežij. Osebne vrednosti lahko uporabimo v raziskovalnem ali kliničnem okolju in nam pomagajo pri postavitvi prave diagnoze, napovedi poteka bolezni in izbiri ustreznega zdravljenja. Raziskave na tem področju odpirajo pot v personalizirano medicino. 

19.30 - 20.00 Nevropsihiatrične posledice dolgotrajne COVID-19 bolezni 

Marko Saje, dr. med., psihiater

Dolgotrajna COVID-19 oziroma imenovana tudi post-akutne posledice COVI-19 bolezni (PASC) je multisistemsko pogojeno patološko stanje s prepoznanimi širokim naborom možnih simptomov oziroma težav kot posledic prebolele COVID-19, ki lahko vztrajajo tudi več mesecev in celo dlje. Po ocenah se dolgotrajna oblika bolezni pojavi pri vsaj 10% ljudi, ki so preboleli okužbo z virom SARS-CoV-2 ne glede na prvotno resnost poteka okužbe. Prepoznanih je že nekaj vzrokov nastanka dolgotrajne COVID-19, potekajo pa številne raziskave, ki ocenjujejo možne vplive dodatnih mehanizmov. Zaenkrat so prepoznane štiri oblike dolgotrajne COVID-19, s poudarkom na določenem organu oziroma prizadetemu organskemu sistemu. 

20.15 Obeležitev Slovenskega dneva možganov (SDM)