V sredin program smo vključili najbolj odmevne teme v nevroznanosti, saj predstavimo najnovejša odkritja preteklega leta.
V sredin program smo vključili najbolj odmevne teme v nevroznanosti, saj predstavimo najnovejša odkritja preteklega leta.
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
prof. dr. Boris Rogelj, predsednik SiNAPSE
doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., nevrolog
Stanja vklenjene zavesti so posledica najtežjih bolezni in okvar živčevja, ki bolnikom kljub ohranjeni zavesti onemogočajo kakršnokoli komunikacijo z okolico. Z razvojem možgansko-računalniških vmesnikov pa se odpirajo možnosti, da tudi takšni bolniki spregovorijo. Sistemi za neinvazivno in invazivno merjenje možganske aktivnosti (električnih in presnovnih sprememb v možganih) omogočajo dostop do informacij, vkodiranih v možganski skorji, na drugi strani pa računalniki, podprti z umetno inteligenco, te informacije analizirajo, nadgradijo in pretvorijo v razumljiv govor. Dober primer, kako lahko sodobna tehnologija pomaga bolnikom, ki jim medicina (zaenkrat) ne more ponuditi učinkovitega zdravljenja.
doc. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., nevrologinja
Multipla skleroza je kronična vnetna bolezen osrednjega živčnega sistema, ki nemalokrat vodi v invalidnost in zaenkrat še ni ozdravljiva, vzroki zanjo pa so nejasni. Nedavni izsledki kažejo na povezanost z virusom Epstein-Barr, ki povzroča infekcijsko mononukleozo in s katerim se okuži večina ljudi tekom življenja.
Kakšni so te izsledki in kaj nam lahko povedo o obeh boleznih in prihodnosti zdravljenja?
doc. dr. Lovro Žiberna, mag. farm.
V času epidemije odvisnosti od opioidnih protibolečinskih zdravil se je pojavila potreba po novih neopioidnih zdravilih, ki bi imele močno protibolečinsko delovanje in hkrati ne bi povzročale odvisnosti. Raziskovalci zato usmerjajo veliko pozornosti v odkrivanje novih spojin z drugačnimi mehanizmi protibolečinskega delovanja. V predavanju se bomo osredotočili na skupino učinkovin, ki delujejo kot agonisti na adrenergične receptorje v osrednjem živčevju in predstavljajo perspektivno področje farmakologije za razvoj nove protibolečinske terapije. Skozi ta primer bomo poskusili razkriti, kaj nam prinaša prihodnost zdravljenja bolečine.
dr. Marko Grobelnik, raziskovalec umetne inteligence
doc. dr. Jurij Bon, dr. med., psihiater
MDMA ali metilendioksimetamfetamin spada med sintetične droge s halucinogenimi in stimulativnimi učinki, ki so jih odkrili že zgodaj v 20. stoletju in kasneje njihovo uporabo prepovedali zaradi škodljivih učinkov na duševno zdravje ob pretirano široki uporabi v populaciji. Zaradi specifičnih učinkov MDMA, ki lahko spodbuja socialno zaželjena čustva bližine, povezanosti, skupnosti, čustvene odprtosti, so ga že zgodaj po odkritju uporabljali tudi v strokovnih psihiatričnih in psihoterapevtskih okoljih za ojačevanje učinkov psihoterapevtskega procesa. V zadnjem času različne psihoaktivne snovi, ki so bile dolgo časa prepovedane, doživljajo neke vrste renesanso. Ob pomanjkanju novih učinkovitih zdravil za duševne motnje poskušajo v bolj kontroliranih pogojih ponovno raziskovati njihovo uporabnost in varnost za terapevtske namene. V predavanju bomo predstavili rezultate večje mednarodne kontrolirane raziskave o učinkih MDMA pri zdravljenju hude posttravmatske stresne motnje in povzeli tudi kritične poglede na tveganja, povezana z njegovo uporabo v terapevtske namene.
Matej Perovnik, dr. med., nevroznanstvenik
Z različnimi metodami za funkcijsko slikanje možganov si lahko prikažemo možganska omrežja in njihove spremembe pri nevrodegenerativnih boleznih možganov, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Mnoge raziskave na tem področju v zadnjih letih nam sedaj kažejo, da je možno zanesljivo spremljanje teh sprememb pri posameznemu bolniku z določitvijo t.i. osebnih vrednosti značilnih možganskih omrežij. Osebne vrednosti lahko uporabimo v raziskovalnem ali kliničnem okolju in nam pomagajo pri postavitvi prave diagnoze, napovedi poteka bolezni in izbiri ustreznega zdravljenja. Raziskave na tem področju odpirajo pot v personalizirano medicino.
Marko Saje, dr. med., psihiater
Dolgotrajna COVID-19 oziroma imenovana tudi post-akutne posledice COVI-19 bolezni (PASC) je multisistemsko pogojeno patološko stanje s prepoznanimi širokim naborom možnih simptomov oziroma težav kot posledic prebolele COVID-19, ki lahko vztrajajo tudi več mesecev in celo dlje. Po ocenah se dolgotrajna oblika bolezni pojavi pri vsaj 10% ljudi, ki so preboleli okužbo z virom SARS-CoV-2 ne glede na prvotno resnost poteka okužbe. Prepoznanih je že nekaj vzrokov nastanka dolgotrajne COVID-19, potekajo pa številne raziskave, ki ocenjujejo možne vplive dodatnih mehanizmov. Zaenkrat so prepoznane štiri oblike dolgotrajne COVID-19, s poudarkom na določenem organu oziroma prizadetemu organskemu sistemu.
Izvajalec: Roman Demir, tolmač slovenskega znakovnega jezika
Število udeležencev: 15
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Na delavnici slovenskega znakovnega jezika bo poudarek na praktičnih in vizualnih vajah (tudi s pomočjo videoposnetkov). Seznanili se bomo z osnovami komunikacije z gluhimi po različnih poteh (kretnja, obrazna mimika in telesna govorica). Spoznali bomo osnove kretenj (vljudnostni izrazi, zaimki, vprašalnice, nikalnice, glagoli, posamezne besede, besedne zveze), posebnosti znakovnega jezika, razlike v podobnih kretnjah znakovnega jezika in enoročno abecedo.
François Truffaut, Francija, 1970, DCP (posneto na 35 mm), 1.66, čb, 83', sp
Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana
Vstop je prost, vstopnice prevzamete na blagajni Kinoteke največ eno uro pred projekcijo filma.
Film je posnet po resničnih zapisih francoskega zdravnika dr. Jeana Itarda, ki se je ob koncu 18. stoletja ukvarjal s primerom t. i. divjih otrok. V Aveyronskem gozdu na jugu Francije najdejo 12-letnega dečka, ki naj bi do tedaj živel v socialni izolaciji - stik naj bi imel le z živalmi, hodil je po vseh štirih in ni znal govoriti. Zdravnikova želja po socializaciji neciviliziranega otroka Victorja nam odpira mnoga vprašanja o človeški naravi, med katerimi je tudi precejšnji del namenjen jeziku. Današnje splošno prepričanje je, da ljudje posedujemo zmožnost usvajanja jezika, brez katerega ne moremo razviti niti kompleksnih abstraktnih misli niti kulturnih vrednot. Potek usvajanja pa je izjemno občutljiv, saj je vezan na ozko časovno obdobje v zgodnjem otroštvu ter na skupnost, v kateri se otrok nauči pomena besed preko interakcije z drugimi člani.
Projekciji bo sledila razprava s Tino Bratino in dr. Amando Saksido.
Avla, UP Famnit
Dr. Vesna Jug
Obstoječe raziskave poudarjajo pomembno vlogo, ki jo imajo starševske geste pri oblikovanju otrokove poti učenja jezika. Starši svojim otrokom dajejo vzorce za vrste gest in kombinacij gest in govora, ki jih morajo ustvariti, in to tako, da spreminjajo svoje geste, da zadovoljijo komunikacijske potrebe svojih otrok. Geste lahko tudi zagotovijo edinstven vpogled v jezikovni in kognitivni razvoj ter strokovnjakom pomagajo prepoznati, razumeti in celo zdraviti razvojne motnje v otroštvu. Poleg tega raziskave v izobraževanju kažejo, da lahko učitelji z uporabo gest postanejo še bolj učinkoviti v več temeljnih vidikih svojega poklica.
Izvajalec: Dr. Barbara Baloh in Samanta Kobal
Avla, UP Famnit
V obliki interaktivne delavniške oblike bomo spoznali, kaj je pripovedovanje, zakaj ima človek od nekdaj potrebo po pripovedovanju in kako se ta kaže v sodobnem svetu, kaj nam v sodobnem času nudi in pomeni pripovedovanje. Posvetili se bomo tudi razčlenjevanju pripovedi (pripovedni trikotnik, protagonisti, antagonisti, stranske osebe, kraj in čas dogajanja, glavni pripetljaj in preobrat). Ustvarili bomo nove zgodbe in domišljiji nataknili krila.
LJUBLJANA
Delavnice za odrasle
Prijave sprejemamo na sinapsa.senior@gmail.com, zadeva: ‘Ime delavnice’ od 2. 3. 2023 do zapolnitve prostih mest. Predhodnih prijav se ne upošteva. O uspešnosti prijave boste obveščeni s potrditvenim sporočilom.
Delavnice za otroke
Prijave sprejemamo na naslov: sinapsa.junior@gmail.com, zadeva: ‘Delavnice za otroke’ od 2. 3. 2023 do zapolnitve prostih mest. Prosimo, da v prijavi navedete tudi starost udeležencev. Predhodnih prijav se ne upošteva. O uspešnosti prijave boste obveščeni s potrditvenim sporočilom.
This site uses cookies. Find out more about cookies and how you can refuse them.