Torek, 16. 3. 2021

Klinična predavanja

Spodaj si lahko ogledate posnetek posameznega predavanja tako, da kliknete na posamezen naslov. Na desni strani pa najdete povezavo, ki vas bo vodila do predavanj posameznega kanala.

Predavanja

16:00–16:35  Socialni razpad kot klinična podoba demenc 

prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog 

Evolucijsko najmlajši predel možganov je del, ki nas oblikuje kot izjemno socialno bitje. Ta predel je prizadet pri vrsti nevroloških bolezni, zlasti pri demenci. V predavanju bodo predstavljeni evolucija in funkcionalna anatomija 'socialnih' možganov, klinična slika frontalnih demenc s poudarkom na upadu socialne zavesti in veščin, pa tudi pristop ter obravnava bolnika s to boleznijo – kaj lahko zanj naredi skrbnik, kaj zdravnik in kaj družba. 

16:40–17:15  Terapevtski odnos in spremembe v psihoterapiji 

prof. dr. Gregor Žvelc, klinični psiholog 

Terapevtski odnos je skupni dejavnik različnih psihoterapevtskih pristopov in se v raziskavah konsistentno pozitivno povezuje z izidi psihoterapije. Uglašen psihoterapevtski odnos omogoča vzpostavitev varnosti in zaupanja ter omogoča čustveno in fiziološko regulacijo klientov. Pri tem je zelo pomembna terapevtova čuječna prisotnost in zmožnost terapevta za regulacijo avtonomnega živčnega sistema pri sebi in klientu. Psihoterapevtski odnos je tudi temelj globinskih sprememb v psihoterapiji, saj omogoča »novo odnosno izkušnjo«, v kateri klient doživi nov odnos s terapevtom, ki je drugačen od starih disfunkcionalnih izkušenj. To omogoča spominsko rekonsolidacijo in spremembo odnosnih shem.  

17:20–17:30  Odmor 

17:30–18:05  Odnosi med ljudmi in živalmi ter njihov vpliv na počutje in zdravje ljudi

Maja Povše, fizioterapevtka in andragoginja 

Živali so bile, so in bodo naravni terapevti. Njihova prisotnost, naklonjenost in ljubezen blagodejno delujejo na človeka. Živali so lahko odlični družabniki, motivatorji, prijatelji in tolažniki. Živali čutijo z nami, na prav poseben način poskrbijo za nas in nas nikoli ne pustijo na cedilu. Predavanje se bo osredotočalo na pozitiven vpliv živali na telesno in psihično počutje ljudi s poudarkom na vplivu živali na osebe z zdravstvenimi težavami. Predstavljena bo tudi terapija s pomočjo živali. 

18:10–18:45  Umaknjeni in tihi ljudje iščejo odnos – psihoterapija v območju shizoidnosti

prof. dr. Borut Škodlar, psihiater 

Ljudi, ki so zadržani, tihi in umaknjeni ter redkeje izražajo svoja mnenja, želje in potrebe, skoraj ne opazimo. V svoji nevsiljivosti se nam morda zdi, da ne iščejo odnosov ali imajo do njih celo odpor. Pa ni tako. Ljudje, ki imajo poudarjene značilnosti introvertiranosti oz. shizoidnosti, ravno tako in zaradi svojega osamljenega položaja še toliko bolj iščejo odnose. Veliko je ovir v obliki različnih oblik tesnobe in nelagodja, ki jih ovirajo pri vzpostavljanju odnosov, vendar jih iščejo, o njih sanjajo ter se na svoj način zanje borijo. Psihoterapija, ki ima za njihove težave posluh, jim lahko pri tem zelo pomaga. 

Filmi

20:00–21:00 Komentar filma Popolni neznanci (Perfetti sconosciuti) 

Paolo Genovese, 2016, 97 min 

Sedem dolgoletnih prijateljev se zbere na večerji. Ko se odločijo, da bodo med seboj delili vsebino vsakega prejetega besedilnega sporočila, e-pošte in telefonskega klica, se začnejo razkrivati številne skrivnosti. 

Film komentira dr. Gaja Zager Kocjan, psihologinja. Moderira Kaja Miglič Pirkmaier, študentka biopsihologije. 

Predavanja

16:00–17:00  Odnosi v primežu obrambnih mehanizmov 

Milena Jelen, psihoterapevtka   

Obrambni mehanizmi so duševni procesi, ki jih nezavedno uporabljamo, da se zaščitimo, se izognemo pretečim čustvom, travmatičnim spominom, strahu pred izgubo spoštovanja, tesnobo … Z nami so vse življenje; razvojno se začenjajo kot zdrave, ustvarjalne prilagoditve in praviloma iz najzgodnejših, arhaičnih prehajajo v zrelejše duševne obrambe odraslega življenja. A vsaka obramba ima svojo ceno: bolj ali manj nas odmika od resničnosti in jo celo izkrivlja, torej ima neposreden vpliv na naše medosebne odnose. Predavanje je namenjeno vsem, ki želijo vedeti več o obrambnih mehanizmih: kako se v nas oblikujejo, delujejo in se spreminjajo, kako jih prepoznamo, ozavestimo in z njihovo pomočjo ohranjamo duševno ravnovesje. 

17:00–18:00  Nadčutno zaznavanje in družbeni odnosi 

dr. Andrej Fištravec, sociolog 

Predavatelj bo opozoril na spoznavnoteoretska in kozmološka ozadja zahodnega koncepta znanosti ter znanstvenega razumevanja človekove zavesti in iz tega izhajajočo krizo zahodne zavesti ter družbenega delovanja z institucionalizacijo globalnih konfliktov (kot npr. v obliki obeh svetovnih vojn, »hladne vojne«, »spopada civilizacij«). Ilustriral jo bo s primerom delovanja znanstvenega združenja Giordano Bruno Bund ter javnega delovanja dr. Rudolfa Steinerja v prvih desetletjih 20. stoletja, ko je predlagal preseganje dileme materializma in/ali idealizma z vpeljavo intuicije v enovito znanstveno spoznavanje sveta ter s svojim delom in številnimi praktičnimi inovacijami do smrti leta 1925 manifestiral predlagano metodo. Predavatelj meni, da je znotraj različnih temeljnih znanstvenih in aplikativnih konstrukcij realnosti akumulirano toliko znanja, da je danes po sto letih mogoče že zelo kvalificirano govoriti o obstoju nadčutne realnosti in z njo povezane zaznave ter različnih metod kultiviranja le-te in uporabe v vsakodnevnih socialnih praksah. 

18:00–18:20  Dosjeji Ψ: Kako se razvijejo možgani zlorabljenih otrok? 

Ana Lubej, študentka psihologije 

Okolje pomembno vpliva na razvoj otroka, izkušnje iz otroštva oblikujejo naše odnose v odraslosti. Zlorabe in zanemarjanje v otroštvu vplivajo na telesni razvoj, vedenje, odnose ter kognitivno delovanje otroka. V okviru predavanja bomo spoznali, kako se razvijejo možgani zlorabljenih otrok in kako izkušnje z odnosi v otroštvu oblikujejo naše odnose v odraslosti. 

18:20–18:40  Dosjeji Ψ: Kaj se dogaja z možgani, ki ljubijo? 

Sabina Majerič, študentka psihologije

Ljubezen se velikokrat zdi mitično zasanjana in znanstveno neopisljiva. Pa je res? V predavanju bomo govorili o tem, kaj se zgodi v naših možganih, da se zaljubimo, da ljubimo in ko ljubimo. Kako zaljubljeni možgani spremenijo naš pogled na svet in na tiste, ki jih ljubimo, ter v kakšno življenje nas lahko vodijo možgani, polni ljubezni?

18:40–19:00  Dosjeji Ψ: Zdravi odnosi – zdravo telo? 

Špela Novak, študentka psihologije 

Odnosi so pomemben del našega vsakdana. Z njimi se veliko ukvarjamo – namerno in nenamerno. Lahko nas zelo osrečujejo, včasih pa nam povzročajo tudi stisko. V predavanju bomo spoznavali, kaj je tisto, kar opredeljuje idealnega prijatelja oz. partnerja, zakaj sploh potrebujemo odnose in kaj od njih pričakujemo, kako lahko sami pripomoremo k dobremu odnosu ter na kakšen način odnosi vplivajo na naše počutje in zdravje. 

19:00–19:20  Dosjeji Ψ: Ali osamljenost (res) postaja epidemija? 

Vita Vuk, študentka psihologije 

Čeprav naj bi bili danes ljudje med seboj bolj povezani kot kadarkoli prej, je vse več ljudi na svetu osamljenih. V predavanju se bomo osredotočili na to, kako osamljenost oz. socialna izoliranost vpliva na nas in naše zdravje ter kaj se ob tem dogaja v možganih. Ali je pojav res tako razširjen, da lahko govorimo o epidemiji osamljenosti?

Delavnica za odrasle 

17:00–18:30  Moje in tvoje vrednote 

Izvajalka: Ivana Komljen, psihologinja 

Št. udeležencev: 8 

Po izkušnji, ki nam še vedno kaže pomen bližine, druženja, pripadanja ... se bomo posvetili odnosom. Kaj je v odnosih pomembno meni? In kaj je pomembno osebi, ki je pomembna meni? Znam to prepoznati in graditi?

Pristni odnosi, v katerih uspešno zasledujemo vrednote vseh vpletenih, so dragoceni. Znanost poudarja ključno vlogo zdravih in celostnih odnosov za kvalitetno in celo dolgo življenje. Človekovo iskanje stika, sprejemanja, ljubezni in pripadnosti niso le želje, pač pa tudi osnovne potrebe. Kaj narediti, da bi v odnosih bolje upoštevali samega sebe?

Med delavnico bomo ustvarili varen prostor za skupno raziskovanje odgovorov na ta in podobna vprašanja. 